Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poočitbo delitve in spremembe vrste rabe parcele v zemljiški knjigi na podlagi naznanilnega lista, izdelanega v zvezi z opravljeno rekonstukcijo ceste lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli samo na podlagi pravnomočne odločbe geodetskega organa, ker gre za vzdrževanje zemljiškega katastra po določbah čl. 24 do 32 ZZK.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po zemljiškoknjižnem predlogu Občine L. dovolilo, da se pri nepremičnini pritožnikov vl. št. 1155 k.o. P. opravi poočitba delitve in spremembe vrste rabe parcele št. 365/3 njiva v izmeri 451 m2 v parcelo št. 365/3 njiva v izmeri 445 m2 in parcelo št. 365/4 cesta v izmeri 6m2. Proti sklepu se pritožujeta I. L. in M. L. ter v svoji pritožbi navajata, da se z opravljeno meritvijo ne strinjata, ker nista bila seznanjena z njenim potekom. Ni zajeta še ena parc. št., ki ravno tako meji na parcelo. Ni jasno, zakaj se širitev predvideva le na eni strani, na njuno parcelo, ne pa na obeh. Zemljišča tudi nista dobila plačanega.
Pritožba je utemeljena.
Prvostopno sodišče je poočitev sprememb vrste rabe in delitve navedene parcele pritožnikov dovolilo na podlagi izkaza sprememb - naznanilnega lista Geodetske uprave občine L. brez številke in z datumom december 1978 v zvezi z rekonstrukcijo ceste štev. 371 na relaciji ... opravljene že v letu 1975. Po mnenju pritožbenega sodišča gre v predmetni zadevi za vzdrževanje zemljiškega katastra, ki je opredeljeno v 4. poglavju Zakona o zemljiškem katastru (Ur.l.SRS št. 16/74 in 42/86 - v nadaljnjem besedilu: ZZK) ter za usklajevanje stanja v zemljiškem katastru s stanjem v zemljiški knjigi. Po pravnem pravilu paragrafa št. 1 Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, se zemljiškoknjižna delitev zemljišč vrši samo na podlagi delitvenega načrta, ki pa mora ustrezati predpisom, ki veljajo za vzdrževanje katastra. Po določbi 31. člena ZZK je dolžan občinski geodetski organ sproti seznanjati sodišče o vseh spremembah v oštevilčbi, površini in vrsti rabe parcele, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi bodisi po uradni dolžnosti.
Po določbi 28. člena ZZK je v primeru rekonstrukcije ceste investitor dolžan na svoje stroške poskrbeti za izvršitev ustrezne parcelacije zemljišč zaradi izvedbe nastalih sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Po določbi 30. člena ZZK pa je občinski geodetski organ dolžan do 15. februarja naslednjega leta izvesti v zemljiško-katastrskem operatu vse spremembe glede vrste rabe, posestne meje in parcelacije zemljišč, ki so bile prijavljene do 30. aprila. Navedene spremembe pa občinski geodetski organ ugotovi z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo Slovenije. Taka odločba sicer ni vedno obvezna podlaga za spremembe v popisnem listu A zemljiške knjige na podlagi ugotovitev geodetskega organa. Prav v tem primeru in na podlagi določbe 30. člena ZZK pa je takšna odločba potrebna. Pri izdelavi novega zemljiškega katastra (členi 18 do 23 ZZK) ter pri ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja (členi 11 do 17 ZZK) pa je možno ustrezne spremembe v zemljiškem katastru opraviti v zemljiški knjigi samo na podlagi naznanilnega lista.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi lastnikoma parcele sploh ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, v katerega nista bila povabljena, nista imela možnosti izjaviti se v samem postopku o nastalih spremembah v zemljiškem katastru v zvezi z njuno parcelo, zato seveda tudi nista mogla ugovarjati zoper nastale spremembe. Geodetski organ, ki je vodil postopek, tudi ni izdal nobene odločbe. Naznanilni list, ki je podlaga za izpodbijani sklep, pa je celo brez številke in brez podatkov o tem, ali je bil in kdaj izvršena razgrnitev delilnega elaborata. Tak pomanjkljiv naznanilni list, ki je v nasprotju s predpisi Zakona o zemljiškem katastru, pa seveda ne more biti veljavna podlaga za spremembe v zemljiški knjigi.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog Občine L. B. zavrnilo.