Jedro

Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. To velja še zlasti zato, ker iz danega pooblastila jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom nedvomno izkazala odobritev že opravljenih dejanj za nazaj.

Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1 (ne glede na splošno ureditev v ZUP) zagotovljeno neposredno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije št. 303-4-01590/2020/6 z dne 8. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljevanju: Agencija) zavrgla vlogo tožnice z evidenčno št. 303-4-01590/2020/1, ki je prispela na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 (v nadaljevanju: javni poziv) (1. točka izreka), ter ugotovila, da v postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Agencija pojasnjuje, da je tožnica vlogo na javni poziv oddala dne 13. 4. 2021 preko uporabniškega računa »Moj SPIRIT«. Ker vloge ni podpisala in oddala pooblaščena oseba, je bila vloga s sklepom Agencije št. 303-4-01590/2020/2 zavržena. S sodbo opr. št. II U 220/2021 z dne 13. 10. 2021 je Upravno sodišče Republike Slovenije tožbi vlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovni postopek.

3. V ponovljenem postopku je Agencija tožnico v skladu s petim odstavkom 55. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pozvala, naj za pooblaščenca A. A., ki je oddal in podpisal vlogo, predloži pooblastilo in naj hkrati s pooblastilom izkaže odobritev že opravljenih dejanj od dne 13. 4. 2021 dalje.

4. Tožnica je v postavljenem roku poslala pooblastilo, dano A. A., za katerega pa Agencija ugotavlja, da ni ustrezno, saj ne vsebuje odobritve že opravljenih dejanj. Pooblastilo je bilo dano dne 21. 6. 2022, pri navedbi v zvezi s trajanjem pooblastila pa ni navedeno, od kdaj pooblastilo velja. Iz pooblastila tudi ni razvidno, da bi tožnica odobrila opravljena dejanja A. A., ki je dne 13. 4. 2021 oddal in podpisal vlogo, prispelo na javni poziv. Na podlagi šestega odstavka 55. člena ZUP je zato Agencija vlogo zavrgla.

5. Zoper odločitev o zavrženju vloge je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri meni, da bi zoper izpodbijani sklep o zavrženju vloge v skladu z določbami ZUP morala imeti možnost pritožbe. Pravni pouk izpodbijanega sklepa se po njenem mnenju nepravilno sklicuje na 34. člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1), ki ga Agencija v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. Navedena določba ZPOP-1 se namreč navezuje na določbi 29. in 30. člena ZPOP-1, ki se nanašata na izdajo sklepa o izboru prejemnikov denarnih sredstev (29. člen ZPOP-1) ter na obvestilo neizbranim vlagateljem (30. člen ZPOP-1). Agencija bi zato v pravnem pouku izpodbijanega sklepa morala tožnico skladno z določbami ZUP poučiti o možnosti vložitve pritožbe. Ker tega ni storila, je s tem kršila načelo pravne varnosti, pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije, ravnala pa je tudi v nasprotju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 13. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča po 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

6. Po mnenju tožnice je bila v postopku nepravilno uporabljena tudi določba šestega odstavka 55. člena ZUP, po kateri je mogoče vlogo zavreči le v primeru, ko stranka na poziv ne predloži pooblastila, za kar pa ne gre v obravnavani zadevi, v kateri je tožnica Agenciji pravočasno posredovala zahtevano pooblastilo, ki pa ga ta v nasprotju s predpisi ni štela za popolnega.

7. Agencija je tožnico v pozivu k dopolnitvi vloge z dne 13. 6. 2022 pozvala, naj v roku 15 dni predloži ustrezno pooblastilo zakonitega zastopnika, dano pooblaščencu A. A., ki je oddal in podpisal vlogo na javni poziv. V pozivu pa je bilo zapisano: „Hkrati s tem pooblastilom izkažete odobritev že opravljenih dejanj od 13. 4. 2021 dalje.“ Zaradi navedene dikcije v pozivu je bila tožnica prepričana, da je s posredovanjem pooblastila izkazala tudi odobritev že opravljenih dejanj od dne 13. 4. 2021 dalje. Agencija namreč tožnice v postopku ni izrecno pozvala, naj posebej odobri že opravljena dejanja od 13. 4. 2021 dalje. V primeru, ko je pooblastilo predloženo naknadno, kot je bilo v obravnavanem primeru, je treba po mnenju tožnice šteti, da je vsa dejanja opravil strankin pooblaščenec, pri čemer naknadno pooblastilo učinkuje tudi za nazaj, kot to izhaja iz komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 387). S predložitvijo pooblastila z dne 21. 6. 2022, s katerim je tožnica pooblaščenca pooblastila za elektronski podpis in elektronsko oddajo vloge na javnem pozivu, je tožnica izkazala odobritev že odpravljenih dejanj pooblaščenca od dne 13. 4. 2021 dalje. Če je bila Agencija kljub navedenemu mnenja, da pooblastilo ne vsebuje odobritve že opravljenih dejanj, pa bi morala biti tožnica ponovno pozvana k odpravi pomanjkljivosti. Ker pred izdajo izpodbijanega sklepa Agencija tožnice ni zaslišala in ji ni dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, je bil v postopku kršen 9. člen ZUP.

8. Tožnica zato sodišču predlaga, naj o zadevi odloči po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj vpogleda v predlagana listinska dokazila, zasliši naj tožnico ter njenega pooblaščenca, A. A., nato pa naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o zahtevi tožnice. Podrejeno pa predlaga, naj sodišče po odpravi izpodbijanega sklepa vrne zadevo Agenciji v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

9. V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da bi tožnica v ponovljenem postopku na poziv Agencije morala predložiti pooblastilo za zastopanje in odobriti vložitev vloge z dne 13. 4. 2021 na javni poziv. Ker tožnica s pooblastilom ni odobrila že opravljenega dejanja A. A., ki je dne 13. 4. 2021 podpisal in vložil vlogo v njenem imenu, je Agencija ravnala pravilno, ko je vlogo tožnice kot nepopolno zavrgla, saj vloge ni oddala in podpisala pooblaščena oseba. Ponovno pozivanje pa po ZUP ni predvideno. Neutemeljene so po mnenju toženke tudi navedbe tožnice o njeni zmoti pri razumevanju vsebine poziva z dne 13. 6. 2022 in določbe petega odstavka 55. člena ZUP.

10. Glede tožbenega očitka, da bi Agencija morala tožnici omogočiti vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, pa toženka pojasnjuje, da je Upravno sodišče Republike Slovenije že večkrat odločalo v upravnih sporih, ki so se nanašali na zavrženje vlog, ki so prispele na javne pozive po ZPOP-1 in potrdilo, da ima prijavitelj, ki mu je bila vloga zavržena, pravico do pravnega varstva v upravnem sporu. Tožnici po mnenju toženke tudi ni bila kršena pravica do izjave, saj je imela v postopku možnost, da za nazaj odobri ravnanje, ki ga je dne 13. 4. 2021 v njenem imenu opravil A. A. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je zakonitost odločitve Agencije, da kot nepopolno zavrže vlogo tožnice, s katero je ta na javnem pozivu kandidirala za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetnikov v času epidemije COVID-19. Med strankama pa je spor tudi o pravilnosti pravnega pouka v izpodbijanem sklepu, ki pritožbe, sklicujoč se na določbo 34. člena ZPOP-1, ne dovoljuje.

13. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Agencija vlogo tožnice v ponovljenem postopku zavrgla, ker tožnica v pooblastilu, ki ga je Agenciji predložila na poziv, ni odobrila dejanja A. A., ki ga je ta opravil dne 13. 4. 2021, ko je v imenu tožnice podpisal in vložil vlogo na javni poziv. Po točki 1.10. javnega poziva je namreč lahko vlagatelj za vložitev in podpis vloge pooblastil tudi drugo osebo, ki je bila navedena v vlogi in za katero je vlagatelj moral vlogi priložiti ustrezno pooblastilo.

14. Odločitev o zavrženju vloge je Agencija oprla na določbo 55. člena ZUP, v skladu s katero lahko organ dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj (peti odstavek). Če stranka v roku, ki ga določi organ, ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ takšno vlogo zavrže, razen če je postopek organ dolžan nadaljevati po uradni dolžnosti (šesti odstavek).

15. Med strankama ni sporno, da je vlogo na javni poziv dne 13. 4. 2021 v imenu tožnice kot vlagateljice vložil A. A., ki je vlogo, vloženo v elektronski obliki, tudi elektronsko podpisal s kvalificiranim digitalnim potrdilom, vlogi pa pooblastilo za oddajo in podpis vloge ni bilo priloženo. Prav tako ni sporno, da je Agencija v ponovljenem postopku po napotilu Upravnega sodišča Republike Slovenije tožnico na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP pozvala k dopolnitvi vloge. To je storila s pozivom z dne 13. 6. 2022, v katerem je tožnico pozvala, naj v roku 15 dni predloži ustrezno pooblastilo, dano A. A. V pozivu pa je tudi navedla, da hkrati s tem pooblastilom stranka izkaže odobritev že opravljenih dejanj od 13. 4. 2021 dalje. Med strankama ni spora, da je tožnica v skladu s pozivom v postavljenem roku predložila pooblastilo, v katerem je navedla, da A. A. kot računovodjo pooblašča za elektronski podpis in elektronsko oddajo vloge na javni poziv. Sporno pa je, ali je tožnica z danim pooblastilom odobrila za nazaj opravljena dejanja pooblaščenca, to je, ali je odobrila vložitev vloge dne 13. 4. 2021. 16. Ker gre v postopku odločanja na podlagi objavljenih javnih pozivov za t.i. drugo javnopravno zadevo po 4. členu ZUP, v katerem se določila splošnega upravnega postopka, predpisana v ZUP, uporabljajo smiselno, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom, je Agencija po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je v ponovljenem postopku tožnico skladno s petim odstavkom 55. člena ZUP pozvala k dopolnitvi vloge, to je k predložitvi pooblastila za podpis in oddajo vloge na javnem pozivu, ki jo je v njenem imenu vložil A. A. 17. Kot pravilno opozarja tožnica, pa v primeru, kakršen je obravnavani, ko je stranka sledila pozivu sodišča in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. To velja še zlasti zato, ker iz danega pooblastila jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti A. A., kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom nedvomno izkazala odobritev že opravljenih dejanj za nazaj, to je dejanj, ki so bila opravljena dne 13. 4. 2021, ko je A. A. vlogo tožnice podpisal in jo vložil v elektronski sistem organa. Glede na obrazloženo bi Agencija morala vlogo obravnavati kot popolno in o njej odločiti po vsebini.

18. Glede tožbenega očitka, da tožnici v nasprotju z zakonom ni bila dana možnost pritožbe, pa sodišče pojasnjuje, da 34. člen ZPOP-1 kot specialni zakon v obravnavani zadevi možnost pritožbe sicer res izrecno izključuje le zoper sklep o izboru prejemnikov sredstev iz 29. člena ZPOP-1 ter zoper obvestilo neizbranim kandidatom iz 30. člena ZPOP-1, kar pa ne pomeni, da je zato pritožba zoper procesni sklep o zavrženju vloge kot nepopolne mogoča. Če je namreč pritožba zaradi posebnosti postopka odločanja o vlogah na javni poziv (zaradi težnje po hitrem odločanju v skrajšanem ugotovitvenem postopku) izključena zoper vsebinsko odločitev, pritožba sistemsko gledano tudi ni mogoča zoper procesno odločitev, sprejeto v takšnem postopku. Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1 (ne glede na splošno ureditev v ZUP) zagotovljeno neposredno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Ustava RS in mednarodni predpisi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, namreč ne zahtevajo, da država strankam vselej zagotovi možnost pritožbe. V primeru enostopenjskih postopkov, kakršen je tudi obravnavani, je pravno varstvo pravic strank zagotovljeno neposredno pred sodiščem, kar pomeni, da so očitki o kršitvi pravice tožnice do pravnega sredstva neutemeljeni.

19. Zaradi bistvene kršitve pravil postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter vrnilo zadevo Agenciji v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), kar pomeni, da bo Agencija morala vlogo tožnice šteti za popolno in o njej v ponovljenem postopku odločiti po vsebini.

20. Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi zaradi očitne kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

21. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnici, ki je v postopku uspela, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške je sodišče naložilo v plačilo toženki.