Jedro

Podobnost znamk se presoja tako glede znakov kot blaga. Znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki in če je podobno ali enako tudi blago, se ne sme registrirati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki zavrnila prijavo znamke UNIQEMA št. Z-9971634 z dne 26. 11. 1999 za blago, razvrščeno v razrede 01 in 05; v točki 2 pa je odločila, da se postopek registracije znamke nadaljuje za preostalo blago in storitve v razredih 02, 03, 04 in 42 po mednarodni klasifikaciji. V obrazložitvi je navedla, da je Urad prejel prijavo znamke UNIQEMA za blago in storitve, razvrščene v razrede 01, 02, 03, 04, 05 in 42. Zoper registracijo znamke je vložil ugovor UNICHEM proizvodnja kemičnih izdelkov d.o.o., Ljubljana in navedel, da je imetnik prej registrirane figurativne znamke UNICHEM za blago iz razredov 1 in 5 ter storitve iz razreda 35. Urad je utemeljenost navedb preveril in ugotovil, da je ugovor delno utemeljen in da so podani zavrnilni razlogi po točki b 1. odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL). Znaka sta si podobna, deloma pa je istovetno ali podobno tudi blago pri obeh znamkah. Podobnost je tožena stranka ugotavljala tako, da je primerjala znaka kot celoto, z upoštevanjem njunih najbolj dominantnih delov. V znakih, ki vsebujejo tekstualni del, je ta praviloma najbolj razlikovalen in tudi najbolj dominanten, saj tako znak dobi ime. Podobnost se ugotavlja glede na vizualni, fonetični in pomenski vidik. Znak znamke UNICHEM je figurativni znak, ki razen besede UNICHEM (velike tiskane črke, črki N in M pa nista standardni veliki tiskani črki, pač pa bolj podobni malim tiskanim črkam enakih dimenzij), vsebuje še grafični oziroma slikovni del. Registriran je v črno beli tehniki. Najbolj dominantni del znaka je beseda UNICHEM (izgovorjava unikem). Znak UNIQEMA (izgovorjava unikema) je prijavljen v besedi z običajnimi črkami, kar pomeni, da je edini razlikovalni element njegova vsebina. Beseda UNIQEMA je podobna najbolj dominantnemu delu znaka vložnika ugovora predvsem fonetično, kar pomeni, da sta znaka fonetično praktično enaka, le da je prijavljen znak ženska oblika besede UNIKEM. Podobnost je tudi pomenska. Oba sta sestavljena iz besedic UNI in besedic, ki nakazujejo na kemijo. Nekoliko manjša je vizualna podobnost, ki se ugotavlja s črkovno analizo tekstualnega dela. Črkovna analiza pokaže, da sta si besedi UNICHEM in UNIQEMA podobni. Obe sta sestavljeni iz 7 črk, od katerih so prve tri enake in na istih mestih (UNI), v obeh besedah pa se nahaja še črkovna zveza EM. Besedi sta podobni zlasti zaradi prvih treh enakih črk in enake dolžine besede. Znak znamke vložnika ugovora ima sicer še druge grafične elemente, ker pa je velika tudi pomenska, zlasti pa fonetična podobnost najbolj dominantnih delov obeh znakov, lahko ugotovimo, da sta si znaka podobna in da obstaja verjetnost zmede v javnosti, ker je istovetno ali podobno tudi blago. Znamka vložnika ugovora je registrirana za blago iz razredov 1 in 5 ter storitve iz razreda 35. tožena stranka meni, da so proizvodi istovetni ali vsaj podobni v razredu v zvezi s prijavljeno znamko 1 in 5. Proizvodi iz drugih blagovnih razredov (2, 3 in 4) pa po mnenju tožene stranke niso tako podobni proizvodom veljavne znamke, da bi obstajala verjetnost zmede v javnosti, ker znaka nista istovetna. Podobnost proizvodov ugotavlja tožena stranka na osnovi različnih kriterijev. Proizvodi so si podobni, če najdemo skupne lastnosti po več kriterijih istočasno. Proizvodi iz razreda 1 so namenjeni pretežno nadaljnji predelavi in se pojavljajo kot polizdelki in sestavine za nadaljnjo uporabo in v industriji, znanosti itd. Proizvode iz razreda 5, pa so namenjeni pretežno za medicinske, farmacevtske in veterinarske namene. Proizvode iz razreda 5 prodajajo v zelo specializiranih trgovinah (lekarnah in drugih trgovinah, kjer prodajajo sanitetni in drugi medicinski in farmacevtski material in izdelke), velikokrat izključno na recept. V teh prodajalnah praviloma ne prodajajo proizvodov, ki so razvrščeni v druge razrede. Proizvodov razreda 1 pa praviloma ne prodajajo v trgovinah, pač pa direktno pri proizvajalcih, ker ne gre za širokopotrošne izdelke. Torej se glede na točko b 1. odstavka 44. člena ZIL ne sme registrirati znamke za prijavljene proizvode oziroma blago iz razredov 1 in 5, za blago in storitve iz razredov 2, 3, 4 in 42 pa niso podani zavrnilni razlogi, saj potrošniki proizvodov obeh znamk praviloma ne bodo kupovali na istih mestih, sploh pa ne za iste namene. Glede ugovora, da znamki koeksistirata v različnih državah Evrope in Amerike, pa tožena stranka meni, da je razlogov za to veliko, saj na dojemanje podobnosti vplivajo tudi faktorji, ki so v odvisnosti od nacionalnih jezikov, kulture in razvoja v najsplošnejšem smislu. Tudi odločitve nacionalnih uradov zato niso nujno enake.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in sicer zaradi ugotovljene zavajajoče podobnosti znamk UNIQEMA in UNICHEM. Tožena stranka je zanemarila vizualni kriterij. Znamka UNICHEM je prijavljena v sliki, pri čemer je slikovni del tisti, ki ima enako moč distinkcije kot sama domišljijska beseda. Zaščita je v točno določeni kombinaciji slikovnih elementov z besedo. Zato slikovnih elementov znamke UNICHEM v primerjavi z besedno znamko ni mogoče prezreti. Imetnik znamke UNICHEM v sliki nima monopola nad uporabo besede, zato je napačna presoja videza prijavljene znamke z videzom predhodne le z vidika besednih delov. Tožena stranka je opravila tudi napačen zaključek o vizualni podobnosti besed z vidika črkovne analize. Besedi se med seboj vizualno razlikujeta, saj se ujemata le v UNI, evidentno različen pa je njun drugi del CHEM proti QEMA. Različen je v črki Q, ki je slovenska beseda ne pozna, vsebuje pa dva samoglasnika EA. Pri UNIQEMA je končni poudarjeni samoglasnik A, kar povzroči, da enaka črkovna skupina EM ni tako pomembna kot pri znamki UNICHEM. Tožena stranka sama navaja, da je vizualna podobnost manjša, vendar ne pojasni, zakaj vizualna primerjava ni pomembna za končni zaključek o podobnosti primerjanih znakov. Vizualen kriterij je zelo pomemben, saj je znamka uporabljena na embalaži, in če se jo izpiše na recept ali naročilnico, je vizualni moment tisti, ki je v resnici najbolj prisoten. Ti proizvodi pa se v večini ne naročajo ali kupujejo v široki potrošnji, temveč preko določenih tržnih kanalov. Proizvode razreda 01 kupujejo industrijska podjetja v večjih količinah, proizvode 05 pa strokovnjaki – zdravniki, farmacevti, zato je fonetični moment manj pomemben. Znamki tudi nimata pomenske povezave. UNI ne more imeti bistvene vloge, kot razlikovalen element. Gre za pogosto predpono ali besedo in zato njegova učinkovitost z vidika razlikovalnosti zbledi. Asociacija na kemijo pa je zgolj asociacija in ni točna v povezavi z QEMA. Gre zgolj za domišljijsko besedo in jo zato v nobenem slovarju ne najdemo. Zato tudi ni nobene pomenske vezi med CHEM in QEMA. Obe besedi sta domišljijski skovanki, vsaka zase pa sta zelo distinktivni. Nista v nobeni konceptualni vezi, da bi ju bilo mogoče zamenjati. Zato tudi ni pomenske podobnosti, le bežna asociativna vez zaradi besede UNI. Tožena stranka pri odločanju tudi ni upoštevala dejstva, da znamki UNICHEM in UNIQEMA koeksistirata v različnih državah. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe. Navaja, da ni sporno, da se prijavljena znaka UNIQEMA in UNICHEM nanašata na isto oziroma podobno vrsto blaga v razredu 1 in 5 NK. Tožena stranka je figurativni znamki UNICHEM določila za dominantni del in ob oceni podobnosti znaka in znamke kot celote upoštevala tudi podobnost med dominantnimi deli znaka, in ugotovila vizuelno fonetično in pomensko podobnost. Predlaga zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom v tem postopku UNICHEM d.o.o. v odgovoru na tožbo meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo. Predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v tem upravnem sporu in sporna je odločitev tožene stranke o zavrnitvi prijave znamke UNIQEMA za blago iz razredov 01 in 05 NK (točka 1), medtem ko nadaljevanje postopka za isto znamko za razrede 02, 03, 04 in 42 (točka 2) glede na tožbene ugovore (čeprav se tožbeni predlog glasi na odpravo odločbe), za tožečo stranko ni sporno.

Tožena stranke je svojo odločitev o zavrnitvi prijavljenega znaka sprejela na podlagi točke b 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 45/01), ki ustreza 7. točki 19. člena ZIL (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97 – v nadaljevanju: ZIL), na katero se je skliceval vložnik ugovora. Po navedeni določbi se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

Po presoji sodišča je tožena stranka po celoviti presoji znakov UNICHEM in UNIQEMA pravilno presodila, da sta si podobna, deloma pa je istovetno ali podobno tudi blago pri obeh znamkah. Po izoblikovani upravno sodni praksi se podobnost znakov ocenjuje vizualno, fonetično in konceptualno (pomensko), ocena pa temelji na splošnem vtisu, ki ga znaki dajejo, pri čemer je treba upoštevati prevladujoče sestavine. Blagovne znamke, ki jih ni mogoče med seboj razlikovati na podlagi bistvenih elementov razlikovanja, so podobne. Nevarnost zamenjave je podana, če poznejša znamka poseže v starejšo v smislu temeljne funkcije, to je razlikovanja blaga, ta pa nastopi takrat, ko lahko zaradi podobnosti znakov relevanten potrošnik blago šteje kot blago drugega lastnika blagovne znamke. Možnost zamenjave obstoja tudi takrat, kadar zaradi podobnosti znakov relevanten potrošnik predpostavlja povezanost med njima. Tudi podobnost blaga je treba presojati po več kriterijih, da je mogoče zaključiti, da ga bo relevanten potrošnik štel za blago istega izvora. Ti kriteriji pa so prodajna mesta, kraj proizvodnje, namen blaga in druge, v konkretnem primeru relevantne okoliščine.

Znamka UNICHEM vsebuje tako tekstualni kot grafični del, zato je ob primerjavi z besedno znamko tožena stranka pravilno postopala in ugotovila kateri od obeh delov je dominanten. Sodišče meni, da je pravilno in na podlagi prepričljivih razlogov s celovito presojo znamke kot celote (tako njenega tekstualnega kot grafičnega dela) določila, da je dominantni del znamke tekstualni del. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki na eni strani opozarjajo na zahtevo po celoviti presoji grafične znamke, na drugi pa na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje zaradi neupoštevanja vizualnega kriterija, saj je tudi po mnenju sodišča tekstualni del v znamki UNICHEM izstopajoč do te mere, da pri celoviti presoji vizuelno prevlada in ima torej dominantno vlogo.

Po določitvi dominantnega dela znamke UNICHEM je tožena stranka opravila presojo obeh znakov na podlagi fonetične, pomenske in vizualne analize. Sodišče ne sprejema ugovorov tožeče stranke o različnosti znamk, saj sta tudi po presoji sodišča oba znaka podobna, tako fonetično, pomensko kot vizualno. Tožbeni ugovor, ki poudarja vizualno različnost obeh znakov, ni utemeljen, saj sta znaka vizuelno podobna kljub dodanim grafičnim elementom v znaku UNICHEM. Fonetična podobnost obeh znakov, kot se izgovarjata in razumeta v slovenskem jeziku, je nedvomno podana (izgovorjava prijavljenega znaka kaže na žensko različico registriranega). Prav tako pa oba znaka, kot se ju razume v slovenskem prostoru, asociirata na kemijo, torej sta znaka tudi pomensko podobna, tako da ostaja verjetnost zmede v javnosti, saj gre pri obeh znakih za istovetno ali podobno blago (blago iz razreda 1 in 5), česar pa tožeča stranka niti ne ugovarja. Ugotovljene podobnosti obeh znakov, tako v smeri vizualne, fonetične in pomenske podobnosti, pomenijo, da prijavljeni znak nima temeljne funkcije znamke in je tožena stranka pravilno, z uporabo določbe točke b 1. odstavka 44. člena ZIL-1, prijavo zavrnila.

Sodišče zavrača tudi ugovor tožeče stranke, da tožena stranka pri odločanju ni upoštevala dejstva, da znamki UNICHEM in UNIQEM koeksistirata v različnih državah. Iz obrazložitve tožene stranke namreč izhaja, da je ta ugovor upoštevala, se do njega opredelila in ga razložila v okviru svoje neodvisnosti, ki jo ima pri priznavanju registriranih znamk, z upoštevanjem značilnosti države, v kateri odloča. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.