Jedro

Pravdna sposobnost je vezana na poslovno sposobnost, vendar uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je namreč konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pravdni postopek, zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti tožeči stranki, z dnem 28. 10. 2014 prekinjen.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Predlaga, da sodišče upošteva sodbo Upravnega sodišča z dne 24. 2. 2015, opr. št. I U 1978/2014. Uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti ni razlog za takšne ukrepe, torej prekinitev postopka ex nunc. Tudi če bi stranka bila poslovno nesposobna, bi bila poslovno nesposobna ex nunc, torej od dneva pravnomočnosti sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti. Sodišče tudi ne ugotavlja, kakšne poslovne (ne)sposobnosti naj bi pritožnik izgubil, s tem ga je dodatno degradiralo. Ravnanje sodišča je v nasprotju z Ustavo RS in sicer 22., 34. in 35. členom URS. Ugotovitve sodišča v izpodbijanem sklepu ne držijo, dokazujejo protipravno, pristransko in krivično ravnanje sodišča. Uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti nima nobenega pravnega učinka. Lažna je tudi ugotovitev sodišča, da pritožnik nima pooblaščenca, saj v postopku ima pooblaščenca, namreč odvetnico ..., sodišče ji je izpodbijani sklep tudi dostavilo. Če bi bil izpodbijani sklep pravilen, bi tudi Ustavno sodišče prekinilo postopek, Upravno sodišče pa sploh ne bi razsodilo in to v dobro pritožnika. Sodišče je protipravno ukrepalo, da bi pritožniku preprečilo sodno varstvo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z 205. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se postopek med drugim prekine, če stranka izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca (1. točka 1. odstavka 205. člena ZPP). Pravdna sposobnost je vezana na poslovno sposobnost, vendar ima pritožnik prav, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je namreč konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc). Sodišče prve stopnje je navedeno 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP uporabilo napačno smiselna uporaba navedene določbe, za kakršno se je odločilo, ne pride v poštev. Do izgube pravdne sposobnosti pride šele s pravnomočnim odvzemom poslovne sposobnosti, ne pa že z uvedbo postopka za odvzem le-te.

5. V primeru dvoma o pravdni sposobnosti ZPP predpisuje postopek po 81. členu.

6. Neutemeljena pa je pritožbena navedba v zvezi z ugotovitvijo sodišča glede pooblaščenca tožeče stranke. Pooblastilo odvetnici je bilo namreč v spis vloženo šele po izdaji izpodbijanega sklepa.

7. Iz zgoraj navedenega razloga, ko torej dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (sojenje) v skladu s 3. odstavkom 365. člena ZPP.

8. Ker je bila razveljavitev izpodbijanega sklepa potrebna iz že navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).