Jedro

Drži, da izpodbijani sklep odpravlja navedeno upraviteljevo napako (pomoto), vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja na določbe 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na podlagi katerih lahko sodišče samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (oziroma sklepa) z izvirnikom. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre (le) za računsko pomoto, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Gre za napako pri uporabi podatkov, ne pa pri računanju. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo ugoditi predlogu upravitelja in z njim spremeniti vsebino odločitve. Zoper načrt razdelitve ni bil vložen noben ugovor, zoper sklep o razdelitvi pa nobena pritožba, čeprav so upniki to možnost glede na določbe ZFPPIPP (363., 364., 365. in 366. člen ZFPPIPP) vsekakor imeli. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve (med drugim tudi) o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike. Pravnomočnost odločitve o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo (primerjaj: VSL Cst 87/2015).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upraviteljev predlog za izdajo popravnega sklepa z dne 6.10.2022 (p.d. 944) zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6.6.2022 popravi tako, da se zapis rubrike 4. v končnem načrtu z dne 1.6.2022, ki je sestavni del izreka sklepa, pravilno glasi: „- Razdelitev posebne razdelitvene mase po prvem odstavku 371. člena ZFPPIPP - 731.430,42 (izplačilo v EUR) - 100 (v%).

- Znesek terjatve, za katero se rezervirajo sredstva za njeno razdelitev po 5. alineji 6. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP = 159.068,83 EUR (upnik DUTB d.d., Ljubljana, na podlagi Sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 15.5.2019 in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 13.5.2019, objavljen na AJPES dne 15.5.2019, in sicer zlasti njegove priloge št. 2. oziroma podtočke 8 (str. 47-49/51 dokumenta), saj upravitelj ne razpolaga s podatkom, da so se uveljavljani odložni pogoji do izdelave načrta razdelitve uresničili).

- znesek, ki se prenese v splošno razdelitveno maso = 97.962,33 EUR, na podlagi 7. tč. šestega odstavka 371. člena ZFPPIPP.“

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila upnica DUTB d.d. Ljubljana iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zahtevek za izdajo popravnega sklepa zavrne, podredno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upravitelj je 6.10.2022 (p.d. 992) sodišču prve stopnje predlagal izdajo popravnega sklepa, s katerim naj popravi pisno oziroma računsko pomoto v njegovi vlogi (končnem načrtu z dne 1.6.2022, p.d. 943), ki je sestavni del izreka sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 6.6.2022 (p.d. 984)_._ Pojasnil je, da je pomota nastala v rubriki „razdelitev posebne razdelitvene mase po prvem odstavku 371. člena ZFPPIPP – 988.462 (izplačilo v EUR) – 21,81 (v %).“ Po objavi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase je namreč upravitelj ugotovil, da v njem pomotoma ni bilo upoštevano dejstvo, da je bila (pritožničina) terjatev, ki je bila zavarovana z ločitveno pravico na unovčenem premoženju in ki je predmet navedenega načrta razdelitve, predhodno že poplačana v celotnem zavarovanem delu (ki se nanaša na nepremičnine K.). Unovčena stečajna masa tako v resnici predstavlja splošno stečajno maso in bi morala biti prenesena v splošno stečajno maso. S popravo navedene rubrike bi bil odpravljen napačen izračun, ki je temeljil na napačnem vhodnem podatku o višini preostale odprte upničine terjatve, zavarovane na unovčenem premoženju, ki je v načrtu in končnem načrtu razdelitve napačno naveden v znesku 4.532.923,92 EUR.

5. Višje sodišče pritrjuje upravitelju (in sodišču prve stopnje), da je zaradi prej opisane napake, vsebovane v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 1.6.2022, upnica (pritožnica) prejela znesek 988.426,48 EUR namesto pravilno 731.430,42 EUR in da prejeto preplačilo upnice tako znaša 256.996,16 EUR.

6. Drži, da izpodbijani sklep odpravlja navedeno upraviteljevo napako (pomoto), vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja na določbe 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na podlagi katerih lahko sodišče samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (oziroma sklepa) z izvirnikom. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre (le) za računsko pomoto, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Gre za napako pri uporabi podatkov, ne pa pri računanju. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo ugoditi predlogu upravitelja in z njim spremeniti vsebino odločitve.

7. Zoper načrt razdelitve ni bil vložen noben ugovor, zoper sklep o razdelitvi pa nobena pritožba, čeprav so upniki to možnost glede na določbe ZFPPIPP (363., 364., 365. in 366. člen ZFPPIPP) vsekakor imeli. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve (med drugim tudi) o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike. Pravnomočnost odločitve o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo (primerjaj: VSL Cst 87/2015).

8. Ne glede na navedeno pa je potrebno pritrditi navedbam upravitelja, ki v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je bila pritožnica ves čas postopka seznanjena z vsebino svoje prijave terjatve, z izidom priznanja in prerekanja terjatve, kot to izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev, in tudi s predhodno opravljenimi delnimi poplačili njenih terjatev. Prav tako ji je bil znan način izračuna poplačila njenih terjatev na podlagi v ZFPPIP določenih meril. Tudi po prepričanju višjega sodišča pritožnici gotovo ni moglo ostati neznano, da je pri razdelitvi posebne stečajne mase prejela več, kot bi v resnici morala, na to pa jo je takoj, ko je ugotovil napako, opozoril tudi upravitelj.

9. Ker je sodišče prve stopnje ugotovljeno napako poskušalo odpraviti na neprimeren način, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upraviteljev predlog za izdajo popravnega sklepa zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).