Jedro

Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Kranj v ponovnem postopku tožniku odmeril dohodnino za leto 2006 v znesku 47.758,02 EUR in mu naložil, da razliko med dohodnino, odmerjeno s to odločbo in med letom plačanimi akontacijami ter dohodnino, plačano po odpravljeni odločbi št. DT 4210-858/2007-11 (07091-15), v znesku 5.896,79 EUR plača v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe. V letno davčno osnovo se, poleg napovedanih dohodkov, kot preostali drugi dohodki (oznaka 6400) všteje dohodek, ki ga je tožniku izplačala A. d.o.o., v višini 20.752.343,45 SIT ter dohodnina odmeri z upoštevanjem akontacije dohodnine v višini 6.638.261,78 SIT. Izplačilo odškodnine na podlagi sodne poravnave v višini 27.000.000,00 SIT vključuje neobdavčeno izplačilo odpravnine v višini 2.396.538,74 SIT, neobdavčeno vračilo vlaganj v družbo izplačevalko v višini 1.880.000,00 SIT, neobdavčene revalorizacijske obresti do 31. 12. 2004 v višini 1.226.196,33 SIT ter obresti od 1. 1. 2005 do plačila (10. 11. 2006) v višini 744.921,48 SIT, ki so obdavčene cedularno in se ne vštevajo v dohodninsko osnovo. Akontacija dohodnine v višini 111.738,22 SIT se zato ne šteje za plačano dohodnino od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ampak za plačano dohodnino od obdavčenih obresti. Preostali izplačani znesek odškodnine na podlagi sodne poravnave se vštetje med druge dohodke iz 8. točke 3. odstavka 98. člena ZDoh-1, saj po vsebini ne predstavlja izplačila lastniškega oziroma poslovnega deleža v družbi izplačevalki, kot meni tožnik. Po ugotovitvi davčnega organa tožnik ni bil nikoli ustanovitelj te družbe niti ni v njej nikoli imel poslovnega oziroma lastniškega deleža, da bi bilo mogoče govoriti o odsvojitvi kapitala v smislu določb ZDoh-1 o dobičku iz kapitala.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-01-145/2010-5 z dne 20. 12. 2010 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Stališče, da obravnavano izplačilo po sodni poravnavi predstavlja plačilo za prodajo poslovnega deleža, ki ga tožnik uveljavlja tudi v pritožbenem postopku, ni utemeljeno. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 in 69/06) v 85. členu določa, da je dobiček iz kapitala dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za kapital se med drugim štejejo deleži v gospodarskih družbah. Iz dokumentacije je razvidno, da je tožnik podpisal dogovor o sofinanciranju ustanovitve in graditve podjetja v A. in da je na njegovi podlagi plačal 1.880.000,00 SIT. Razvidno je tudi, da mu je bila v letu 2004 dana v podpis družbena pogodba. Ker se tožnik z njo ni strinjal, je podpis zavrnil in vložil tožbo na ugotovitev obstoja in izročitev poslovnega deleža, sklenitev pogodbe oz. izstavitev listine. S sodno poravnavo z dne 14. 9. 2006 je bilo dogovorjeno, da znesek 27.000.000,00 SIT pomeni odškodnino za njegova vlaganja v družbo izplačevalko. Na tej podlagi tudi pritožbeni organ ugotovi, da tožnik položaja družbenika ni imel, s sodno poravnavo pa mu poslovni delež v družbi tudi ni bil priznan. Ker poslovnega deleža ni imel, ga tudi ni mogel odsvojiti. Prejemek je kot obdavčljiv preostali drug dohodek na podlagi 8. točke 3. odstavka 98. člena ZDoh-1 obravnavan skladno z določbami 15., 17., 19. in 20. člena istega zakona.

Tožnik odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu iz razlogov napačne uporabe materialnih predpisov ter nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo reši samo tako, da ugotovi, da dogovorjeni znesek po sodni poravnavi v celoti ne predstavlja osnove za odmero dohodnine, ker gre za odpravnino, delno pa za dobiček iz kapitala, katerega višina je enaka 0 (ni razlike med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi - 143. člen ZDoh-1), oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

Argumentacija tožene stranke, da ne gre za dobiček iz kapitala, ker tožnik ni bil nikoli vpisan kot družbenik in ni imel deleža v družbi, ne vzdržijo. Ni namreč mogoče pridobiti deleža v družbi in vlagati v družbo, ki ob podpisu dogovora o vlaganjih iz leta 1997 sploh še ni bila ustanovljena. Po njeni ustanovitvi v letu 1999 pa njen tedaj edini družbenik tožnika ni želel vpisati oziroma mu ni ponudil v podpis ustrezne družbene pogodbe, čeprav je bil k temu večkrat pozvan. V letu 2004 je bila tožniku sicer ponujena v podpis družbena pogodba, ki pa zanj, zaradi prenizko določenega deleža tožnika, ni bila sprejemljiva. Zato je v letu 2004 vložil tožbo, s katero bi se v sodnem postopku ugotovila višina njegovega poslovnega deleža. Ker je bila na podlagi tožbe sklenjena poravnava, višine deleža sodišče ni ugotavljalo. V podpis predložena družbena pogodba očitno kaže na to, da je tožnikovo plačilo po dogovoru iz leta 1997 dejansko predstavljalo njegov delež v novi družbi, ki pa zaradi nezakonitega ravnanja B.B., ni bil formaliziran. Znesek odškodnine v višini 20.752.343,45 SIT, ki ga je tožena stranka, enako kot izplačevalec, označila kot druge dohodke po 98. členu ZDoh-1, ki predstavljajo osnovo za odmero dohodnine, iz navedenih razlogov predstavlja kategorijo kapitala oziroma dobička iz kapitala. Davčno osnovo po 90. členu predstavlja razlika med vrednostjo kapitala v času pridobitve in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Ne glede na določbo 91. člena zakona, ki določa vrednost kapitala ob pridobitvi, se na podlagi 143. člena za nabavno vrednost deležev v gospodarskih družbah, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januar 2006, če te ni, pa knjigovodska vrednost na isti dan.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi upravnih odločb. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami ZDoh-1. Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD družbenik lahko pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe njeni družbeniki (408. člen ZGD). Družba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi družbeniki. Družbena pogodba mora med drugim vsebovati ime in prebivališče vsakega od družbenikov, navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej ter navedbo družbenika za vsak osnovni vložek (409. člen ZGD). Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež. Vsak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež. Osnovni vložek je vse tisto, kar družbenik (skladno z družbeno pogodbo) prispeva v osnovni kapital, preostali prispevki, tudi če so dogovorjeni, osnovnih vložkov ne povečujejo.

Da tožnik poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. skladno z določbami ZGD ni pridobil, ni spora. Zato ni mogoče slediti tožbenemu stališču, da njegov delež v družbi predstavljajo plačila po dogovoru iz leta 1997, le da delež kot tak ni bil formaliziran. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo namreč ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža. Poslovni delež tožniku tudi po sklenjeni sodni poravnavi ni priznan, saj se z njo družba izplačevalka zavezuje tožniku izplačati odškodnino za njegova vlaganja v družbo, ne pa vrednosti njegovega poslovnega deleža, ki ga, kot navaja tožnik, zaradi nespoštovanja sklenjenega dogovora v družbi ni pridobil. Sodišče se po navedenem v celoti strinja tudi z razlogi, ki jih za svojo odločitev navajata davčni organ prve stopnje in pritožbeni organ.

Ker iz navedenih razlogov tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju: ZUS-1). V zadevi je odločilo brez glavne obravnave skladno s 1. odstavkom 59. člena istega zakona.