Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 11.850,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je njegov tožbeni zahtevek za plačilo nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva utemeljen tako po temelju kot po višini. Zatrjuje kršitve 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 14., 22. in 23. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede materialnopravnega vprašanja določitve višine nepremoženjske škode in procesnega vprašanja načina dokazovanja nepremoženjske škode, ker se v skladu z uveljavljeno in poenoteno sodno prakso višina zatrjevane nepremoženjske škode dokazuje z izvedencem medicinske stroke.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tožnik tem strogim formalnim zahtevam ni zadostil: njegov predlog za dopustitev revizije sicer na abstraktni ravni navaja dve vprašanji, ne vsebuje pa natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.

7. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči. 8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).