Jedro

Ker je tožniku v konkretni zagotovljeno sodno varstvo v obsegu in na način kot je določen v Zakonu o zemljiški knjigi, po izčrpanju vseh pravnih sredstev, ki jih za zemljiškoknjižne zadeve navedeni zakon določa, pa je v primeru kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin dopustna tudi ustavna pritožba, tožnik ne more dodatno uveljavljati še sodnega varstva ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik v tožbi navaja, da je Okrajno sodišče v A., na podlagi sklepov izdanih v izvršilni z dne 31¸. 12. 1998 in 3. 3. 1999, predložilo zemljiški knjigi v izvršitev odredbo. Na podlagi teh sklepov je zemljiškoknjižno sodišče pod Dn. št. 681/99 dne 2. 3. 1999 vpisalo izbris začasne odredbe, s katero je bila pod dn. št. 1266/94 dne 23. 9. 1994 v vl. št. 438 in 673 k.o. B. vpisana prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin dolžnika. Sodišče je z vpisom pod dn. št. 681/99 dne 2. 3. 1999 izbrisalo začasno odredbo izdano v tožnikovo korist. Ker doslej sodišče še ni izdalo sklepa za navedeni vpis, čeprav bi ga moralo izdati po Zakonu o zemljiški knjigi, ki je veljal v času vpisa (1. odst. 84. člena ZZK) kot tudi po sedaj veljavnem zakonu (1. odst. 152. člena ZZK-1), tožnik sodišču očita kršitev človekovih pravic in svoboščin. Po določbah Zakona o zemljiški knjigi, namreč zemljiškoknjižni referent o vknjižbi odloči s sklepom zoper katerega imajo stranke v roku 8 dni od vročitve pravico do ugovora, o katerem odloči sodnik s sklepom, zoper katerega imajo stranke pravico do pritožbe. Ker je sodišče v zadevi Dn. št. 681/99 pričelo postopek dne 2. 3. 1999, v zakonu predpisanega sklepa doslej še ni izdalo in je kljub temu v zemljiški knjigi izbrisalo začasno odredbo, je s tem kršilo njegovo ustavno pravico iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, saj mu ni bila omogočena pravica do ugovora in pritožbe. Na podlagi dejstva, da je od 2. 3. 1999 poteklo že šest let, sodišče pa še vedno ni izdalo sklepa predpisanega v Zakonu o zemljiški knjigi, je po mnenju tožnika podana kršitev zaradi dolgotrajno vodenega postopka. Ker kršitev pravice odločanja sodišča v razumnem roku še vedno traja, tožnik sodišču predlaga, da ugotovi kršitev pravice odločanja v razumnem roku (23. člen Ustave RS) in zato odredi zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v A., da s sklepom odloči o vpisu Dn. št. 681/99 brez nadaljnega in nepotrebnega odlašanja, tožniku pa prisodi odškodnino v višini 2.500.000,00 IT in naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka. V dopolnitvi tožbe tožnik navaja, da je zemljiškoknjižna referentka A.A. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča z dne 31. 12. 1998 po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi dne 2. 3. 1999 opravila vpis pod Dn. št. 681/99 in da od takrat do danes še ni izdala sklepa, ki je bil predpisan s 1. odstavkom 84. člena ZZK. Ker bi ta sklep moral biti izdan in tudi vročen njemu kot upniku, tožnik vztraja pri trditvi, da sodišče v obravnavanem postopku vpisa, kljub določbi 64. člena ZZK še ni odločilo. Zato vztraja tudi pri zatrjevani kršitvi pravice iz 23. člena Ustave RS. Z urgencami podanimi v vlogah z dne 17. 8. 2005 in 5. 9. 2005, pa tožnik sodišče opozarja na dejstvo, da navedena kršitev še vedno traja in predlaga, naj sodišče takoj odpravi poseg v ustavno pravico ter samo vzpostavi zakonito stanje v zemljiški knjigi pri vl. št. 438 in 792 k. o. B. tako, da odpravi vse vpise, ki so bili izvršeni po 2. 3. 1999, to je v trenutku, ko se je začel zemljiškoknjižni postopek z opr. št. Dn. št. 681/99. Tožena stranka, ki je sodišču predložila spise, navaja, da je bil tudi vpis pod Dn. št. 681/99 izvršen na podlagi sklepa izdanega v izvršilnem postopku.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavilo.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Sodno varstvo ustavnih pravic (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj) je po določbi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) predvideno samo v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Navedena določba, v kateri je vsebinsko povzeto besedilo 2. odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije, določa pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva kot procesno predpostavko za uspešno uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu. To pa pomeni, da je sodno varstvo v upravnem sporu za posamezen primer dopustno le pod pogojem, da za takšen primer ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja sodno varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. V navedeni pravici naj bi bilo poseženo z opustitvijo tožene stranke, ki o opravljenem zemljiškoknjižnem vpisu evidentiranem pod Dn. št. 681/99 dne 2. 3. 1999 udeležencem v postopku ni izdala in vročila sklepa o opravljenem vpisu.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo sodno varstvo ustavnih pravic, zatrjevanih v tožbi, tožniku zagotovljeno v samem zemljiškoknjižnem postopku, ki je urejen z Zakonom o zemljiški knjigi. Tako po določbah sedaj veljavnega zakona (Uradni list RS, št. 58/03 - ZZK-1), kot tudi po določbah prejšnjega Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), o vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče. Tožnik pa je imel kot udeleženec in tudi kot predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka, v skladu z določbami Zakona o zemljiški knjigi možnost vlagati pravna sredstva za uspešno zavarovanje svoje ustavne pravice. Ker vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog ali listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti, to pomeni, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele v trenutku, ko je izdan sklep o dovolitvi vpisa. Zato je brez podlage v določbah Zakona o zemljiški knjigi tudi tožnikova trditev, da postopek, ki je bil za opravljen vpis uveden po uradni dolžnosti pod Dn. št. 681/99 dne 2. 3. 1999, še ni končan in da v zadevi pod dn. št. 681/99 tožena stranka še ni odločila. Ker dejstvo, da je bil vpis pod Dn. št. 681/99 v zemljiški knjigi tožene stranke opravljen že dne 2. 3. 1999 za tožnika ni sporno, to pomeni, da je bilo v postopku, za katerega tožnik s tožbo v upravnem sporu uveljavlja varstvo ustavne pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, odločeno že pred vložitvijo tožbe, zato je po presoji sodišča navedeno odločitev, v skladu s 1. odstavkom 50. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - Zust), mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, ki jo lahko po tem, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (1. odstavek 51. člena ZUst) vloži vsakdo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova ustavna pravica ali temeljne svoboščine. Ker je tožniku v konkretni zagotovljeno sodno varstvo v obsegu in na način kot je določen v Zakonu o zemljiški knjigi, po izčrpanju vseh pravnih sredstev, ki jih za zemljiškoknjižne zadeve navedeni zakon določa, pa je v primeru kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin dopustna tudi ustavna pritožba, tožnik ne more dodatno uveljavljati še sodnega varstva ustavnih pravic po 3. odstavku 1. člena ZUS.

Sodišče je zato, ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo za zavarovanje svojih pravic, tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.