Jedro

Upnik je vložil pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato jo je po členu 358 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP treba zavreči. Izvršilno sodišče vselej na ugovor dolžnika razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe, glede tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo plačilo, pa bo tekel pravdni postopek enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. II Ig 1261/93-4 z dne 24.6.1993 po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep o zavrženju izvršilnega predloga. V pritožbi navaja, da je v roku in v skladu z zahtevo sodišča popravil izvršilni predlog.

V izvršilnem postopku se po členu 14 ZIP smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v izvršilnem zakonu drugače določeno.

V smislu te določbe je sodišče druge stopnje preizkusilo prvostopno odločbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana bistvena kršitev postopka iz 13. točke 354 člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov.

Smiselno mora sodišče po členu 38/IV ZIP obrazložiti tudi zavrženje izvršilnega predloga.

Prvostopno sodišče je pravilno označilo pomanjkljivosti izv. predloga v svojem sklepu, s katerim je zahtevalo popravo. Od upnika je zahtevalo pravilno označbo dolžnika in tudi navedbo dolžnikovega žiro računa. V sklepu, s katerim je zavrglo izvršilni predlog, je le navedlo, da upnik ni popravil izvršilnega predloga, ni pa navedlo v čem je pravočasno vrnjeni predlog še vedno napačen. Sodna odločba mora imeti konkretne razloge, ki bi omogočali preizkus izpodbijane odločbe, stranki pa omogočili navajanje ustreznih pritožbenih razlogov.