Jedro

Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati, stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 URS).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje in zadevo vrne v stanje, v katerem je bila pred zamudo ter sprejme kot pravočasen odgovor na tožbo, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranki. Sodišče je ugotovilo, da so resnične predlagateljičine navedbe o napačnem pravnem pouku in da ne gre le za zatrjevane, vendar še ne dokazane trditve. Glede na napačen pravni pouk je bila toženka upravičeno v zmoti, da lahko odgovor na tožbo vloži v roku 30 dni in v zvezi s tem ravnala s povprečno skrbnostjo, kot se od laika zahteva ter se pri pooblaščenki oglasila dvanajsti dan po prejemu tožbe. Zamuda, zaradi katere je toženka zamudila zakonski rok za odgovor na tožbo, je torej opravičljiva zamuda in bi moralo biti predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno. Opozarja tudi na napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je bila toženki vročena tožba skupaj z napačnim poukom o dolžini roka za odgovor na tožbo, saj je bil namesto 8-dnevnega roka zabeležen 30-dnevni rok. Toženka je odgovor na tožbo podala v 30-dnevnem roku in hkrati podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo iz razloga, ker napaka sodišča ne more biti podlaga za uveljavitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje oziroma je opravičljiva zamuda roka tista, ki se pripeti stranki, ne pa napaka sodišča. 116. člen Zakona o pravdnem postopku dovoli stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje na njen predlog, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne morejo podaljšati. Stranka pa lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ker je bila z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto. Nepravilno bi bilo na primer mnenje, da lahko stranka v takem primeru vloži pravno sredstvo v določenem roku, ki je daljši od zakonskega in se pravočasnost vloženega pravnega sredstva ugotavlja glede na rok, ki ga je označilo sodišče. Nepravilni pouk tako ne more spremeniti objektivnega prava, lahko pa je le opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje (Juhart, stran 79, Juhart, Ude, Wedam Lukič, stran 50). V nasprotnem bi pomenilo, da je pravdna stranka, ki je zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva (člen 25 Ustave). Ko je sodišče napačni pravni pouk štelo v škodo stranke, je storilo bistveno kršitev določb postopka in je bilo potrebno iz teh razlogov pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (365. člen ZPP).