Jedro

Predlog za odlog izvršbe, v katerem se upnik niti ne sklicuje na soglasje dolžnika in ga tudi ne predloži, ni formalno pomanjkljiva vloga, zato je treba o njej vsebinsko odločiti in glede na pomanjkljivo trditveno podlago predlog za odlog zavrniti. Predlog za odlog bi bil formalno pomanjkljiv le v primeru, če bi se upnik skliceval na soglasje dolžnika, pa ga ne bi predložil.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za odlog izvršbe zavrnilo ter odločilo, da upnik sam krije stroške predloga.

2. Zoper navedeni sklep vlaga upnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da se predlogu upnika za odlog izvršbe in za podaljšanje roka, kot tudi za povračilo stroškov ugodi oziroma podrejeno sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse z ustrezno stroškovno posledico. Navaja, da je pravni pouk zoper točko I sklepa napačen. Le-ta navaja, da pritožba ni dovoljena. Upnik ima pravico do pritožbe. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj bi moralo sodišče upnikov predlog obravnavati kot nepopolno vlogo in upnika pozvati na dopolnitev oziroma na predložitev soglasja dolžnika, ne pa njegov predlog enostavno zavrniti (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Taka je bila do sedaj ustaljena praksa naslovnega sodišča. Glede navedb sodišča, da upnik v predlogu ne navaja, da dolžnik soglaša s predlogom za odlog izvršbe pa gre opozoriti, da upnik ne more govoriti v imenu dolžnika. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, sodišče pa še ni odločilo o predlogu upnika, da se podaljša rok za plačilo predujma. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži pritožbena navedba, da ima upnik pravico do pritožbe zoper odločitev v zvezi s predlogom upnika za odlog izvršbe ter je zato višje sodišče o pritožbi odločalo (primerjaj prvi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), saj zakon pritožbe izrecno ne izključuje.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je upnik predlagal sodišču odlog izvršbe v nepremičninski izvršbi dne 2. 6. 2015. Glede na datum vložitve predloga za odlog izvršbe je potrebno glede na prehodno določbo 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 53/2014, ZIZ-J), v konkretnem primeru uporabljati spremenjen 72. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V drugem odstavku ta določa, da če se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo, če upnik predlaga odlog in predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom, če pa teče izvršba na nepremičnino, mora upnik predložiti tudi pisno soglasje ostalih upnikov. Iz predloga upnika sodišču za odlog izvršbe pa izhaja le, da je upnik predlagal odlog nepremičninske izvršbe za leto dni, pri tem pa se v svoji trditveni podlagi ni skliceval na soglasje dolžnika in ga tudi ni predložil. Taka vloga pa po mnenju višjega sodišča ni formalno pomanjkljiva vloga, kot to pravno zmotno meni pritožba, zato očitek kršitve 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vsebinsko odločalo o vlogi in glede na pomanjkljivo trditveno podlago pravilno predlog za odlog zavrnilo. Višje sodišče še dodaja, da bi bila vloga formalno pomanjkljiva le v primeru, če bi se upnik skliceval na soglasje dolžnika, pa ga ne bi predložil (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009). Le v tem primeru bi sodišče posledično moralo uporabiti 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker pa upnik niti ne zatrjuje, da je podano soglasje dolžnika (in ne upnika v vodilni zadevi pod opr. št. VL 8779/2014 Okrajnega sodišča v Krškem), je odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog upnika za odlog izvršbe zavrne, vsebinsko pravilna, posledično pa tudi odločitev, da upnik sam krije stroške predloga.

6. Glede na navedeno so neutemeljene vse pritožbene navedbe ter je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Kolikor pa upnik trdi, da sodišče še ni odločilo o podaljšanju roka za plačilo predujma, pa je pritožniku pojasniti, da je stvar pritožbe lahko le odločitev v izreku, zato so te njegove pritožbene trditve v okviru tega pritožbenega postopka pravno nerelevantne.

8. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj pritožnik s pritožbo ni uspel.