Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Terjatve, za katere velja enoletni zastaralni rok določa 355. člen Obligacijskega zakonika, pri čemer te terjatve našteva taksativno. Mednje terjatev iz naslova plačila šolske malice in kosila ne spada. Za plačilo šolskih malic in kosil so zavezanci starši, saj le-ti vstopijo v pogodbeno razmerje z izvajalci storitev in ne otroci sami.
Pritožba se zavrne in potrdi
sodba sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi dajatveni del sklepa o izvršbi z dne 22.12.2005, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačati v 15-ih dneh 515,25 EUR (123.475,00 SIT) in stroške izvršilnega postopka v višini 8,96 EUR (2.147,18 SIT), v preostalem delu in sicer za glavnico v višini 382,33 EUR (91.622,00 SIT) in za izvršilne stroške v višini 48,21 EUR (11.553,05 SIT) pa je sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči povrniti v 15-ih dneh še nadaljnje pravdne stroške v višini 128,29 EUR (30.743,42 SIT).
Proti ugodilnemu delu sodbe se pritožuje toženec po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da naj bi sodišče zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji zastaranja terjatve. Po mnenju pritožbe prihaja v obravnavanem primeru v poštev enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ, saj se ta rok nanaša na manjše terjatve, ki dospevajo v plačilo pogosto, zaradi česar se potrdila nabirajo in jih ljudje ne shranjujejo zadosti skrbno, po daljšem času pa je plačilo ponavadi težko dokazati. Sodišče naj bi tudi zmotno ugotovilo, da je toženec zavezanec za plačilo dolga. Pritožnik trdi, da ni dolžnik temveč je le zakoniti zastopnik svojih treh mladoletnih otrok, ki nastopajo kot dolžniki in ki so koristili storitve upnika. Res sicer niso pravdno sposobni, zato pa jih v postopku zastopa zakoniti zastopnik. Tudi pri uveljavljanju zahtevka za plačilo preživnine za otroke ne toži zakoniti zastopnik, temveč so stranka postopka ml. otroci „potom“ zakonitega zastopnika.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopenjsko sodišče je na obe pravni vprašanji, ki ju je dolžnik izpostavil v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine in ki ju ponavlja v pritožbi, pravilno odgovorilo. Terjatve, za katere velja enoletni zastaralni rok določa 355. člen Obligacijskega zakonika, pri čemer te terjatve našteva taksativno. Mednje terjatev iz naslova plačila šolske malice in kosil ne spada. Zastaralnega roka iz 355.čl. ZPP - glede na sistem določitve zastaralnih rokov v zakonu - ni dopustno širiti z analogijo na druge, četudi primerljive terjatve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da gre v obravnavanem primeru za občasno terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve (347. člen OZ).
Pravilno je tudi zaključilo, da je toženec pasivno legitimiran v tem sporu. Terjatev se nanaša na plačilo šolskih malic in kosil, zavezanci za plačilo takih storitev so starši, saj le ti vstopijo v pogodbeno razmerje z izvajalci storitev in ne otroci sami. Četudi torej predstavljajo ti stroški del stroškov preživljanja otrok je za plačilo obveznosti odločilen prav dogovor glede izvajanja storitev. Da je v konkretnem primeru to toženec, nenazadnje izhaja tudi iz knjigovodskih kartic, ki jih vodi tožeča stranka in v katerih kot dolžnika vodi prav toženca.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).