Jedro

Pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je treba šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek, prekinjen s sklepom z dne 21. 8. 2019, nadaljuje (I. točka izreka) in da ima zaradi spremenjenega lastništva na nepremičnini ID znak parcela 000 904/9, pri kateri je vpisana kot solastnica namesto prvotne predlagateljice L. G., družba M., d. o. o., v nadaljevanju postopka vlogo edine predlagateljice v tem postopku družba M., d. o. o., in L. G. v tem postopku nima več statusa formalne1 udeleženke (II. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Sklicujoč se na določbo drugega odstavka 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) navaja, da nikoli ni privolil, da v postopek vstopi nov solastnik nepremičnine. Odločitev sodišča je zato materialnopravno nepravilna. Sodišče bi moralo ta nepravdni postopek zaključiti z zavrnitvijo predloga prvotne predlagateljice oziroma ga ustaviti, novi solastnik pa bi moral vložiti nov predlog za delitev solastne nepremične.

3. Na pritožbo sta odgovorila prvotna predlagateljica in novi predlagatelj. Nasprotujeta pritožbenim navedbam in predlagata, da se postopek nadaljuje z novim pridobiteljem solastnega dela nepremičnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe ZPP se v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku uporabljajo smiselno. To velja tudi za 190. člen ZPP, ki določa, da, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča (prvi odstavek 190. člena ZPP) in da tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP).

6. Načelno pravno mnenje občne seje VSS 27. 6. 1988 se res glasi, da se, kadar med postopkom za delitev stvari udeleženec odsvoji svoj solastninski delež osebi, ki ni solastnik, postopek dokončna z njim - kolikor drugi udeleženci ne privolijo v to, da namesto njega vstopi v postopek pridobitelj novega deleža (1. in 2. odstavek 195. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZIZ), vendar je kasnejša sodna praksa2 zavzela stališče, da je treba pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi3 oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 7. Ker uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP po prej povedanem glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna

8. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da si prvotna predlagateljica prizadeva za status materialne udeleženke, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločilo. 2 Primerjaj sklep VSL I Cp 530/2018 z dne 5. 9. 2018, podobno tudi sklep VSRS II Ips 347/96 z dne 29. 8. 1996. 3 Poleg predlagatelja postopka, nasprotnega udeleženca in osebe, glede katere se vodi postopek oziroma osebe, na katero se sodna odločba neposredno nanaša.