Jedro

Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 55. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, v katerem odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen, in ne stvar presoje organa za BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 571/2012 z dne 21. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Pojasnila je, da je prosilka 21. 3. 2012 vložila prošnjo za BPP, zaradi vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, Okrajnega sodišča v Celju št. 052 In 126/2012. Iz listin te zadeve izhaja, da je zoper prosilko in A.A. kot dolžnika pred Okrajnim sodiščem v Celju pod št. 052 In 126/2012 v teku izvršilni postopek na predlog upnika B.B., zaradi plačila 8.417,92 EUR s pp. Izvršba zoper dolžnika je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. In 2000/00117 z dne 7. 10. 2003, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2004. S sklepom št. In 216/2012 z dne 14. 3. 2012, je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, s prodajo nepremičnin parc. št. 690/1, *64/2, 64/1, 905/0, 903/1, 898/4, 695/0, 694/0, 693/0 in 691/0, vse k.o. ..., katerih izključna lastnica je prosilka. Glede na ugotovljena dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero prosilka zaproša za BPP, je tožena stranka ocenila, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, zato dodelitev BPP prosilki ni utemeljena. Dodelitev BPP, za vložitev ugovora zoper izdani sklep izvršilnega sodišča za nadaljevanje izvršbe, z novim izvršilnim sredstvom ni smiselna, saj ni realno pričakovati, da bi prosilka z vloženim ugovorom lahko uspela. Prosilka namreč lahko ugovarja le zoper dovolitev izvršbe na novo izvršilno sredstvo in na nove predmete izvršbe, ne more pa prerekati terjatve, ker je ta že ugotovljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom bi bil utemeljen le, če bi bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe, za kar pa v konkretnem primeru po oceni organa ne gre. Tako glede na ugotovljeno fazo izvršilnega postopka prosilka ne potrebuje zastopanja po odvetniku, razen v primeru, če plača dolg in bi bilo treba vložiti ugovor po izteku roka. Tudi dodelitev BPP v obliki oprostitve stroškov postopka prosilki ne bi bila utemeljena, saj izvršilni stroški bremenijo najprej upnika in mu jih mora dolžnik povrniti šele na njegovo zahtevo, ZBPP pa v 9. členu izrecno določa, da odobrena BPP ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Ker je glede na navedeno zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je bilo treba prosilkino prošnjo za odobritev BPP zavrniti.

Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je tožena stranka z svojimi ugotovitvami presegla pooblastila, se postavila v vlogo sodišča in odločala meritorno, kar pa ni njena naloga. Prav tako ni njena naloga presojati, ali potrebuje pomoč odvetnika ali ne. Konkretni izvršilni postopek je zelo zapleten, tožena stranka pa je o uspehu v postopku In 126/2012 odločala, ne da bi vedela, kakšne instrumente ter dokaze zanje bo tožena stranka navedla v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Oporeka ugotovitvi, da v predmetni zadevi ne gre za ugovorni razlog iz 7. točke 55. člena ZIZ. Tožnica razpolaga s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 443/2011 z dne 29. 11. 2011, s katero je bila v izvršilnem postopku št. In 2000/0017 izrečena nedopustnost izvršbe za poplačilo terjatve upnika B.B., na nepremičninah v lasti tožnice. Tožnica bi tako z vloženim ugovorom uspela, in bi bil sklep o dovolitvi izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom razveljavljen ter postopek o izvršbi v tem delu ustavljen. V nadaljevanju pojasnjuje potek celotnega izvršilnega postopka, ki ga je predlagal upnik B.B., zoper dolžnika C.C. ter A.A. Predlogu je sodišče s sklepom št. In 117/2000 z dne 7. 10. 2003 ugodilo. Pojasnjuje potek izvršilnega postopka in navaja, da so izvršilni spisi I 117/2000 in I 2378/2005 ter In 126/2012, le različne opravilne številke enotnega izvršilnega postopka. Izločen je del izvršbe pod št. I 2378/2005 ter posledično tudi In 126/2012, zato ne moreta imeti samostojne usode in zanju ne morejo veljati drugačni pogoji za dopustitev izvršbe kot za osnovi spis št. In 117/2000, iz katerega je bil ta del izločen. Tožeča stranka ima pravni interes, da prepreči izvršbo na nepremičnine, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo in delavnico ter zemljišče, ki temu pripada. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodi. Podredno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni vložila.

Tožba je utemeljena.

Skladno z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je zaprošena BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je nadaljevanje izvršbe s predlaganim izvršilnim sredstvom utemeljeno po ZIZ, nepremičnine v lasti tožnice pa niso izvzete iz izvršbe, niti v tej fazi izvršilnega postopka tožnica ne potrebuje pomoči odvetnika. Po presoji sodišča tožena stranka ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij, torej smiselnost vložitve ugovora, ni izpolnjen. Iz listin predloženega spisa namreč ni razvidno, da bi tožnica prošnji za dodelitev BPP pojasnila razloge, s katerimi bi utemeljevala ugovor. Prav tako iz predloženih listin ni razvidno, da bi tožena stranka, skladno s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), tožnico pozvala k dopolnitvi vloge. Ker gre v postopku o dodelitvi BPP za prava neuke stranke, ni mogoče od strank pričakovati, da bi že ob vložitvi prošnje znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor, zato sodišče šteje odločitev tožene stranke, ki ne temelji na oceni (dopolnjenih) listin upravnega spisa, za preuranjeno. Tudi sicer sodišče meni, da je vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 55. člena ZIZ, lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne stvar presoje organa za BPP.

Glede na navedeno je sodišče, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, skladno z določbo tretjega odstavka istega člena, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350,00 EUR povečani za 20% DDV.