Jedro

Če je terjatev, ki jo dolžnik uveljavlja v pobot sporna, potem ni podan razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Upnikovi stroški odgovora na ugovor se odmerijo v znesku 26.757,00 SIT in so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine ter prodaje nepremičnine, vpisane pri vl.št. X k.o. Y zaradi poplačila upnikove sodno ugotovljene terjatve.

Dolžnik v ugovoru navaja, da upnikove terjatve ni nikoli zanikal, vendar pa meni, da je to svojo obveznost do upnika v celoti poravnal s svojo nasprotno terjatvijo. Dolžnik zatrjuje, da je na lokaciji Z opravil gradbena dela, izolacijska dela, betoniranje, zidanje ipd. Upnik je dolžniku iz naslova dela, ki ga je dolžnik opravil na njegovem vikendu, dolžan plačati 2.526.200,00 SIT. Dolžnik zato meni, da je svojo terjatev do upnika v celoti poravnal tako, da jo je pobotal s svojo nasprotno terjatvijo. Utemeljenost terjatve dolžnika naj bi izhajala iz specifikacije opravljenega dela dolžnika na upnikovem vikendu.

Na ugovor je odgovoril upnik. Pravi, da so ugovorne navedbe lažnive in z ničemer dokazane. Dolžnik, ki je svojo terjatev pripoznal v pravdnem postopku, ni poleg tega nikoli izjavil, da bi mu bil upnik karkoli dolžan. Ne glede na to ni dolžnik za upnika nikoli opravljal nobenih del. Listina, ki jo prilaga dolžnik kot dokaz nima ne žiga, ne podpisa, ne datuma. Poleg tega pa upnik navaja, da je bila njegova hiša zgrajena pred več kot desetimi leti, 8. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ pa določa, da je ugovorni razlog podan, če je terjatve prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tegaveč ni mogel uveljavljati. Upnik predlaga, naj sodišče ugovor dolžnika zavrne.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

Ugovor kot pritožba ni utemeljen.

V izvršilnem postopku je sicer v okviru 8. točke 55. člena ZIZ možno uveljavljati, da je terjatev , ki je predmet izvršbe, prenehala obstajati zaradi pobota. K temu pa je potrebno dodati, da v izvršbi ni več mogoč procesni pobot, ko sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev in jih nato pobota. Takšen pobot je namreč mogoče uveljavljati najkasneje v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje (3. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V izvršilnem postopku je zato možno le materialnopravno pobotanje(336. - 343. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). V obravnavani zadevi pa terjatev, ki jo dolžnik v izvršilnem postopku ugovarja v pobot, ni bila ugotovljena z izvršilnim naslovom, upnik pa njen obstoj izrecno zanika, kar pomeni, da je v pobot ugovarjana terjatev še sporna. Ob takšnem stanju pa bi bilo potrebno ugotavljati njeno utemeljenost. Tega v izvršilnem postopku ni mogoče storiti. V primerih, kadar je terjatev sporna, namreč brez pravde pobotanja ni mogoče izpeljati. Ker pobot v obravnavani zadevi iz navedenih razlogov ni možen, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen, Ker niso podani niti razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker lahko upnik le z vložitvijo odgovora na ugovor prepreči nastanek zakonite domneve, da so navedbe v ugovoru resnične, predstavljajo stroški odgovora za izvršbo potrebne stroške, zaradi česar jih je dolžan dolžnik upniku povrniti. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Odločba o stroških temelji na 165. čl. ZPP v zvezi z 38. čl. ZIZ.