Jedro

Tudi v okviru kolektivnega spora o sodelovanju delavcev pri upravljanju je potrebno verjetno izkazati vse pogoje za izdajo začasne odredbe, vključno z nastankom težko nadomestljive škode, ki naj bi jo začasna odredba preprečila.

Predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje rezultatov postopka odpoklica obeh predlagateljic s funkcije članic sveta delavcev družbe do pravnomočne sodne odločbe, ni utemeljen. Dejstvo, da je svet delavcev deloval v okrnjeni sestavi, ker je večje število članov odstopilo, in da sta bili predlagateljici edini preostali članici sveta delavcev, ki je prenehal delovati z njunim odpoklicem, namreč ne izkazuje nastanka težko nadomestljive škode kot pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe tožeče stranke, ki se glasi: „Zadrži se učinkovanje rezultatov postopka odpoklica obeh predlagateljic s funkcije članic sveta delavcev družbe do pravnomočne sodne odločbe.“ Zoper navedeni sklep se pritožujeta predlagateljici, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa in izdajo predlagane začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da je sodišče sicer štelo, da je terjatev verjetno izkazana, vendar je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo zato, ker tožeča stranka ni uspela izkazati ene izmed predpostavk iz 2. odstavka 272. člena ZIZ oz. nastanka težko nadomestljive škode. Po stališču sodišča mora biti za izdajo začasne odredbe izkazana škoda, ki bi v takšni meri posegla v položaj predlagateljic, ne pa druge (pravne) osebe, da bi jo bilo težko nadomestiti oziroma je sploh ne bi bilo mogoče nadomestiti. Res je, da takšne lastne škode predlagateljici nista niti zatrjevali niti izkazali, vendar je razlaga 272. člena ZIZ izrazito preozka, saj je sodišče spregledalo dejstvo, da gre za kolektivni spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju in ne za individualni delovni spor v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja. Če začasen ali trajni propad sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju v družbi ne predstavlja notorno nenadomestljive in pravno upoštevne škode, je vprašanje, čemu ga pravo sploh ureja in varuje oziroma mu zagotavlja celo sodno varstvo. Predlagateljici sta edini preostali članici sveta delavcev in nastopata v tej funkciji, zato ni logično, da jima sodišče nalaga dokazovanje nastanka nepopravljive škode, kot da bi bil obstoj sistema soupravljanja zgolj v njunem zasebnem interesu. V času, ko delavci ne morejo uresničevati svojih zakonitih pravic do delavskega soupravljanja, nedvomno nastaja škoda, ki je za nazaj ne bo več mogoče popraviti, kolikšna je in kdo vse je oškodovan ter v kolikšni meri, pa je predlagateljicama nemogoče ugotoviti in dokazati. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 272. člena ZIZ. Za izdajo začasne odredbe bi moralo zadostovati že dejstvo, da konkretnega sveta delavcev zaradi spornega odpoklica še zadnjih preostalih članic ni več in ga ne bo najmanj toliko časa, kolikor bo trajal sodni postopek v konkretnem sporu. V tem času zakonsko urejenega delavskega soupravljanja v konkretni družbi ne bo in družbeni interes na tem področju nesporno ne bo mogel biti uresničen – napaden in oškodovan je veljavni družbeni sistem, ne pa predlagateljici osebno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Zavzelo je stališče, da je terjatev sicer verjetno izkazana, vendar pa predlagateljici nista verjetno izkazali ene od predpostavk iz 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami – ZIZ) oziroma iz 1. odstavka 56. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami in dopolnitvami – ZDSS-1), to je nastanka težko nadomestljive škode. Ta predpostavka naj ne bi bila izkazana zato, ker je ni mogoče utemeljevati z navedbami, da bo v primeru neizdaje začasne odredbe nastala škoda družbi v obliki propada sistema delavskega soupravljanja. Po stališču prvostopenjskega sodišča mora biti za izdajo začasne odredbe izkazana škoda, ki bi v takšni meri posegla v pravni položaj predlagateljic, da bi jo bilo težko nadomestiti oziroma je sploh ne bi bilo mogoče nadomestiti. Pritožbeno sodišče s takšnim stališčem soglaša. Tudi v okviru kolektivnega spora o sodelovanju delavcev pri upravljanju je potrebno verjetno izkazati vse pogoje za izdajo začasne odredbe, vključno z nastankom težko nadomestljive škode, ki naj bi jo začasna odredba preprečila. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 272. člena ZIZ. Zlasti ni mogoče pritrditi stališču predlagateljic, ki kot bistveno izpostavljata, da naj bi za izdajo predlagane začasne odredbe zadostovalo že dejstvo, da zaradi spornega odpoklica predlagateljic kot zadnjih preostalih članic sveta delavcev sveta delavcev ni več in zato tudi delavskega soupravljanja v konkretni družbi ne. Samo dejstvo, da je svet delavcev deloval v okrnjeni sestavi, ker je večje število članov odstopilo, in da sta bili predlagateljici edini preostali članici sveta delavcev, ki je prenehal delovati z njunim odpoklicem, ne izkazuje nastanka težko nadomestljive škode kot pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe. Če bo v nadaljnjem postopku sodišče prve stopnje presodilo, da so bile bistveno kršene določbe postopka volitev o odpoklicu predlagateljic, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, bodo volitve (o odpoklicu) razveljavljene, to pa ima za posledico vzpostavitev prejšnjega stanja (in nadaljevanje mandatov članov sveta delavcev, v kolikor bi se izkazalo, da so bili nezakonito odpoklicani).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.