Jedro

Izvršilno sodišče mora v skladu z določbami ZIZ skrbeti tudi za to, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, poplačajo davščine. To seveda ne pomeni, da je sodišče odgovorno za opredelitev vrste davka in izračunavanje višine davka, ki ga je dolžan davčni zavezanec plačati, je pa po mnenju pritožbenega sodišča ob veljavni ureditvi v ZIZ dolžno storiti vse, da ugotovi, kolikšne davščine je dolžno državi oz. samoupravni lokalni skupnosti odvesti prednostno iz kupnine, preden se le-ta razdeli upnikom. V takšnem primeru, ko je sodišče opozorjeno, da gre za prodajo nepremičnin, pri kateri je za transakcijo kot davek predviden DDV in ne DPN, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča moralo izvršilno sodišče, navkljub temu, da ima v spisu že podatek o odmeri davščin, le-tega preveriti tako, da pridobi na podlagi 4. člena ZIZ od ustreznega urada FURS vse podatke o tem, kakšen davek je potrebno plačati pri takšni konkretni transakciji, to je glede na vrsto nepremičnin in glede na subjekte, ki so v transakciji udeleženi.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu (točke VI, VII, VIII in IX) razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog upnika D. d.d. za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov (I. točka izreka), upnikom priznalo izvršilne stroške (v točkah II do V), iz zneska v višini 300.000,00 EUR, dobljenega s prodajo dolžnikovih nepremičnin (z ID znaki 1, 2, 3, 4, 5 in 6) poplačalo izvršilne stroške upnika D. d.d. v zadevi In 231/2012 v višini 81,46 EUR in v zadevi In 146/2013 v višini 80,95 EUR, izvršilne stroške upnika S. d.o.o. v zadevi In 305/2013 v višini 1.951,14 EUR, izvršilne stroške upnika P. d.d. v zadevi In 117/2015 v višini 32,12 EUR, izvršilne stroške upnika E. d.d, v zadevi In 123/2015 v višini 39,45 EUR, izvršilne stroške upnika H. d.o.o. v zadevi In 209/2015 v višini 3.924,64 EUR, izvršilne stroške upnika V. d.o.o. v zadevi In 249/2015 v višini 862,10 EUR, izvršilne stroške upnika R.S. v višini 386,67 EUR, davek na promet zgoraj navedenih nepremičnin po priglašeni stopnji 2% v skupni višini 5.882,35 EUR, prednostno terjatev upnika R.S. v višini 40.076,15 EUR in terjatve upnice D. d.d., v skupni višini 246.682,97 EUR; odločilo je, da se šteje, da je upnica D. d.d., za terjatev iz naslova notarskega zapisa SV 438/2009 poplačana do zneska 301.434,37 EUR (VI. točka izreka). Ugotovilo je, da je s tem celotna kupnina izčrpana (VII. točka); ustavilo je izvršbo za nepremičnine z zgoraj navedenimi ID znaki v izvršilnih zadevah In 231/2012, In 209/2015 in In 249/2015 (VIII. točka) in izvršilne postopke pristopnih upnikov v zadevah In 146/2013, In 305/2013, In 117/2015, In 120/2015 in In 123/2015 (IX. točka izreka).

2. Zoper odločitev o poplačilu iz dobljene kupnine (VI. točka) in posledično zoper odločitev o ustavitvi izvršilnih postopkov se je pritožil upnik D. d.d.. Odločitev je izpodbijal iz vseh treh pritožbenih razlogov in navedel, da je že na samem naroku sodišče opozoril, da sta dve prodani nepremičnini z ID znakoma 1 in 2 podvrženi odmeri davka po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), saj sta umeščeni med nepozidana stavbna zemljišča. Zato bi bilo sodišče dolžno od teh dveh spornih nepremičnin obračunati in plačati davek na dodano vrednost (DDV) in ne davek na promet z nepremičninami (DPN). Takrat je pritožnica sodišče tudi opozorila, da bo z napačno odmero in plačilom davka tudi sama soudeležena pri storitvi prekrška. Na to je kasneje ponovno opozorila tudi v vlogi, s katero je na razdelitveni narok prijavila svoje terjatve. Sodišče je z izpodbijanim sklepom kršilo določbe ZDDV-1, saj je obračunalo in z izpodbijanim sklepom namenilo zgolj plačilo 2 % DPN. Ta kršitev nesporno vpliva tudi na samo pravilnost postopka pridobitve nepremičnine s strani pritožnice, ki je bila tudi kupec nepremičnin. Odločbe FURS, na katero se sodišče v izpodbijanem sklepu sklicuje, pritožnici sodišče ni vročilo, tako da se do nje ni mogla izjasniti. Ker ni bila stranka tega postopka, ji tudi ni bila dana možnost, da bi zoper to odločbo ugovarjala, čeprav bo v primeru napačne odmere in plačila davka podvržena davčni obravnavi. Ker je bila od spornih dveh nepremičnin upoštevana napačna višina in vrsta davka, ki bi ga bilo potrebno plačati, je bila z izpodbijanim sklepom tudi napačno opravljena razdelitev prejete kupnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ko izvršilno sodišče iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnin, poplačuje upnike, mora v skladu z 196. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poleg upnikov in drugih oseb, navedenih v tej določbi, poplačati za davščine tudi državo in samoupravne lokalne skupnosti. Davki se v skladu s 197. členom ZIZ tudi prednostno poplačujejo, in sicer tako, da je dolžno sodišče iz dobljene kupnine poplačati najprej stroške izvršilnega postopka, nato pa davek na dodano vrednost (DDV) oz. davek na promet nepremičnin (DPN), ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino. Izvršilno sodišče mora torej v skladu z določbami ZIZ skrbeti tudi za to, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, poplačajo davščine. To seveda ne pomeni, da je sodišče odgovorno za opredelitev vrste davka in izračunavanje višine davka, ki ga je dolžan davčni zavezanec plačati, je pa po mnenju pritožbenega sodišča ob zgoraj povzeti veljavni ureditvi v ZIZ dolžno storiti vse, da ugotovi, kolikšne davščine je dolžno državi oz. samoupravni lokalni skupnosti odvesti prednostno iz kupnine, preden se le-ta razdeli upnikom. Ker sta v skladu z drugim odstavkom 197. člena prav DDV oz. ZPN izvzeta iz tistih terjatev, ki so jih dolžni sicer upniki priglasiti za poplačilo najkasneje na razdelitvenem naroku, mora torej sodišče pridobiti od tistega organa, ki je v skladu z davčno zakonodajo dolžan odmerjati in določati vrsto davka, podatke o tem, kateri davek in po kolikšni stopnji je potrebno v posameznem primeru prisilne prodaje obračunati in prednostno poplačati iz dobljene kupnine.

5. V obravnavanem izvršilnem primeru je prvostopenjsko sodišče sicer od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) pridobilo odločbo, s katero je bil dolžniku odmerjen davek na promet nepremičnin pod 2% stopnji v znesku 5.882,35 EUR (odločba št. DT 4236-510217/2015-2, z dne 25.8.2015, list. št. 249), za kolikor je v izpodbijanem sklepu v točki VI prvostopenjsko sodišče tudi odločilo, da se poplačajo davščine iz pridobljene kupnine.

6. Vendar pa pritožba opozarja oz. ponavlja svoja opozorila, ki jih je dala že v postopku izvršbe, da v primeru dveh izmed prodanih nepremičnin, ki sodita med stavbna zemljišča, DPN po 2% stopnji ni pravilno odmerjen davek. Utemeljeno opozarja, da so stavbna zemljišča v skladu s 44. členom ZDDV-1 izvzeta iz tistih transakcij, ki so sicer oproščene plačila DDV. Drugače povedano, v skladu z navedeno določbo ZDDV-1 se transakcije za stavbna zemljišča obdavčijo z DDV (kar v skladu s 4. členom Zakona o davku na promet nepremičnin - ZDPN-2 izključuje obdavčitev z ZPN). Ob podajanju teh opozoril je pritožba s predložitvijo potrdila o namenski rabi zemljišč (A 54) in cenitve tržne vrednosti nepremičnin (A 53) tudi izkazala, da je kot namenska raba pri dveh spornih nepremičninah določeno stavbno zemljišče. 7. V takšnem primeru, ko je sodišče (ki je, kot je bilo zgoraj navedeno, dolžno davščine pravilno prednostno poplačati) opozorjeno, da gre za prodajo nepremičnin, pri kateri je za transakcijo kot davek predviden DDV in ne DPN, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča moralo izvršilno sodišče, navkljub temu, da ima v spisu že podatek o odmeri davščin, le-tega preveriti tako, da pridobi na podlagi 4. člena ZIZ od ustreznega urada FURS vse podatke o tem, kakšen davek je potrebno plačati pri takšni konkretni transakciji, to je glede na vrsto nepremičnin in glede na subjekte, ki so v transakciji udeleženi. S tem, ko bo sodišče pribavilo (v konkretnem primeru v bistvu preverilo podatke o davčnih obveznostih, ki jih v spisu že ima) podatke o tem, kolikšne davščine je dolžno iz prejete kupnine državi oz. lokalni skupnosti odvesti, bo lahko tudi pravilno opravilo poplačilo upnikov v skladu s 196. in 197. členom ZIZ.

8. Na podlagi zgornjih ugotovitev je pritožbeno sodišče odločitev prvostopnega sodišča v delu, ki se je nanašala na vrstni red poplačil (in posledično na ustavitve izvršilnih postopkov) zato razveljavilo in zadevo vrnilo z gornjimi napotili v ponovno odločanje izvršilnemu sodišču (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).