Jedro

Obračun zavarovalnine nedvomno obsega celotno škodo, vključno z davkom na dodano vrednost na potrebne storitve in material.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo toženi stranki naložilo plačilo zneska 5.784,92 EUR s pripadki ter ji naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke. Zaradi umika tožbe je glede terjatve v znesku 1.993,41 EUR s pripadki postopek ustavilo.

2. Tožena stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo glede zneska 964,15 EUR in odločitve o stroških. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v izpodbijanem delu zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po delnem umiku je med strankama ostala sporna le še višina škode na konstrukciji – zidu, ki je nastala zaradi termičnih vplivov ob škodnem dogodku (požaru), pritožba pa izpodbija le odločitev sodišča prve stopnje v zvezi prisojenim zneskom davka na dodano vrednost. 5. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je stroškom sanacije objekta potrebno prišteti tudi davek na dodano vrednost. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po 21. členu Splošnih pogojev za požarno zavarovanje Z. d.d. (Priloga B1) škoda, ki jo pri poškodbi zavarovane stvari krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije primera. Kot je to poudarilo Vrhovno sodišče RS v odločbi Ips 176/2008 obračun zavarovalnine nedvomno obsega celotno škodo, vključno z davkom na dodano vrednost na potrebne storitve in material. Višje sodišče zato ugotavlja, da so neutemeljene in za odločitev v zadevi nerelevantne pritožbene navedbe o tem, da tožeča stranka še ni sanirala objekta, ni in morda sploh nikoli ne bo plačala DDV-ja in da bi bila, če bi znesek DDV-ja prejela že kot zavarovalnino, neupravičeno obogatena. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

7. Tožena stranka pritožbo zoper stroške utemeljuje le s tem, da je zaradi napačno ugotovljenega uspeha v pravdi napačno določen tudi znesek stroškov, ki naj bi jih tožena stranka dolgovala tožeči. Glede na to, da je višje sodišče v izpodbijanem delu potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ugotavlja, da je, glede na uspeh tožeče stranke v pravdi, tudi v tem delu odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).