Jedro

Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 45,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije z dne 4. 9. 2019, ki jo je spremenilo tako, da je storilcu namesto globe izreklo opomin, in mu namesto plačila sodne takse v znesku 500,00 EUR, naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR. V preostalem delu je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani plačilni nalog potrdilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev postopka po 62. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z izpodbijano odločbo o prekršku storilcu kot samostojnemu podjetniku izrekel globo v višini 5.000,00 EUR zaradi prekrška po 2. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1, ki ga je storil s tem, da je 17. 12. 2018 v kraju ..., v obdobju od 17. 12. 2018 do 15. 1. 2019, ko je ob 15.40 uri v kraju ... na izvozu iz avtoceste ob industrijski coni ob objektu z naslovom ..., kontroliran posameznik A. A., slednjemu omogočil delo na črno. Voznik A. A. je prekrškovnemu organu oz. uradnim osebam ob pregledu na vpogled izročil podjemno pogodbo, ki jo je sklenil 14. 12. 2018 z delodajalcem A. s. p., vendar je bilo na kraju samem z vpogledom v uradne evidence ugotovljeno, da voznik A. A. ni prijavljen v obvezno socialno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni z obrazcem M 12. Prijavo za A. A. je storilec uredil 15. 1. 2019 z datumom pričetka zavarovanja od 17. 12. 2018 do 31. 1. 2019, torej po začetku opravljanja nadzora.

5. Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo oporekal ugotovljenemu dejanskemu stanju in smiselno zatrjeval ekskulpacijske razloge po 2. alineji tretjega odstavka 14. člena ZP-1, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo storilca, voznika A. A., računovodkinjo B. B. ter prebralo listine naštete v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 15. 1. 2019 voznik A. A. vozil kombinirano vozilo, ki je last storilca kot samostojnega podjetnika, da je v vozilu prevažal jeklenke medicinskega kisika ter opremo za prevoz jeklenk, da se je pri tem izkazal s podjemno pogodbo, iz katere izhaja, da opravlja prevoz medicinskega kisika do pacientov na njihove domove za delodajalca A. s.p., da je to pogodbo sklenil 14. 12. 2018 po tem, ko je maja 2018 odšel v pokoj, da je pred tem bil zaposlen pri istem delodajalcu, zaradi česar je z njim sklenil podjemno pogodbo zaradi potrebe po občasnem nujnem prevozu jeklenk medicinskega kisika in je to delo opravljal od 17. 12. 2018 do 15. 1. 2019, da kljub sklenjeni podjemni pogodbi voznik A. A. ni bil prijavljen v obvezno socialno zavarovanje z obrazcem M 12, da je to prijavo storilec kot samostojni podjetnik uredil za nazaj po ugotovitvi prekrška in voznika zavaroval za čas od 17. 12. 2018 dalje, da mu je plačal za opravljeno delo in plačal tudi vse obvezne prispevke in dajatve ter da je naknadno z istim voznikom sklenil pogodbo o občasnem in začasnem delu upokojencev ter da je tudi postopek nadzora dela na črno v zvezi z opravljanjem občasnih in začasnih del posameznika A. A. pri inšpekcijskem organu FURS ... bil ustavljen, ker je storilec kot delodajalec naknadno izpolnil obveznosti, na katere je bil opozorjen v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru zaposlovanja na črno in je naknadno vzpostavil zakonito stanje s tem, ko je z upokojencem A. A. sklenil pogodbo o opravljanju začasnih in občasnih del in ga na tej pravni podlagi prijavil v ustrezno zavarovanje.

6. Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam v zahtevi za sodno varstvo, da storilec kot samostojni podjetnik ni odgovorna oseba za storitev tega prekrška, temveč da je do prekrška prišlo zaradi napake, ki jo je storila priča B. B., ki je v podjetju storilca zaposlena kot pomožni računovodja in je glede na opis svojih del in nalog v sistemizaciji delovnih mest zadolžena za prijavo in odjavo delavcev v socialno zavarovanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da storilec ni izkazal obstoja ekskulpacijskega razloga po 2. alineji tretjega odstavka 14. člena ZP-1 in je štelo, da je v celoti odgovoren za storjeni prekršek. Pri tem mu je zaradi opustitve dolžnega ravnanja očitalo nezavestno malomarnost, ker bi se kot samostojni podjetnik moral in mogel zavedati svojih obveznosti pri zaposlovanju delavcev in jih izpolniti, če bi ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo, ki se zahteva od samostojnega podjetnika.

7. Pritožbeno sodišče je na zgoraj povzete bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, saj sodbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1). Upoštevajoč navedeno so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih zagovornica pojasnjuje, da je v zapisniku prekrškovnega organa napačno navedena izjava A. A. glede tega, koliko časa je opravljal delo po pogodbi z dne 14. 12. 2018. Čeprav to ni relevantna okoliščina, je potrebno poudariti, da je v zvezi s takimi navedbami, ki jih je zagovornica podala že v zahtevi za sodno varstvo, sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne držijo, saj je A. A. zaslišan kot priča povedal, da je prekrškovni organ oziroma uradna oseba prekrškovnega organa njegovo izjavo pravilno povzela v zapisnik.

8. Zagovornica nadalje v pritožbi vztraja pri navedbah, da ima pritožnik v svojem podjetju sprejeto sistemizacijo delovnih mest, iz katere izhaja, da ima organizirano delovno mesto knjigovodja, na katerem je zaposlena B. B. ki opravlja dela in naloge v zvezi z obračunom osebnih prejemkov in prijave in odjave delavcev ter da je ta delavka odgovorna v konkretnem primeru za pravilno in pravočasno prijavo delavca A. A. v zavarovanje. Po trditvah zagovornice je bila B. B. v času sklenitve pogodbe z A. A. na letnem dopustu in zato ni mogla vložiti prijave na dan sklenitve pogodbe in je prijavo vložila na dan, ko je A. A. dejansko šel na pot tj. 15. 1. 2019. Ob takih navedbah, ki jih je zagovornica podala že v zahtevi za sodno varstvo, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ekskulpacijski razlog iz 2. alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 ni izkazan. Tak razlog je podan, če storilec dokaže, da je bil prekršek storjen z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška. Ob trditvah, da je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da je odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojni podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Ne glede na to, da je B. B. zaslišana kot priča prevzela odgovornost za napako oziroma je izjavila, da prevzema odgovornost za to napako, je odgovornost za storjeni prekršek še vedno na strani storilca kot samostojnega podjetnika, saj bi le-ta moral poskrbeti, da se opravi prijava v obvezna socialna zavarovanja na drug način, če je bila oseba, ki to sicer ureja, takrat odsotna. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da je pritožnik oziroma storilec v tem postopku storil vse, da do omenjenega prekrška ne bi prišlo, ker je z delavcem sklenil pogodbo, računovodkinji pa naložil delo, da ga pravočasno in pravilno opravi, a je v spletu okoliščin prišlo do napake. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da se v konkretnem primeru nedvomno podani ekskulpacijski razlogi in da gre zgolj za zavestno kršenje imenovanih oseb ter da odgovornost storilca kot samostojnega podjetnika nedvomno ni podana. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje glede na pojasnjeno tudi pravilno uporabilo določbe materialnih predpisov, ko je ugotovilo, da je storilec odgovoren za storjeni prekršek, pravilno pa je tudi odločilo, da se storilcu za storjeni prekršek izreče opomin, kar je tudi ustrezno obrazložilo v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo plačilo stroškov postopka – sodno takso v višini 45,00 EUR (prvi odstavek 147. člena ZP-1 v zvezi s tar. št. 8132 ter 8113 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).