Jedro

Ker zakon zagotavlja pravico do proste izbire zdravnika in gre v odnosu med zdravnikom, ki zavarovanca zdravi in zavarovancem za razmerje, ki temelji na zaupanju, morajo biti navodila in napotila izbranega lečečega zdravnika glede zdravljenja, načina oziroma režima zdravljenja kot tudi glede začetka in zaključka bolniškega staleža, jasna in nedvoumna, saj v nasprotnem primeru zavarovancu ne morejo biti v škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na spremembo odločbe toženca opr. št. 1700-7397/2 z dne 12.5.2003 tako, da se ugotovi, da je bil stranski intervenient, zavarovanec S. R., začasno nezmožen za delo od 5.8.2002 (pravilno: 8.8.2002) do 23.8.2002. Presodilo je, da je izpodbijani upravni akt toženca o priznanem bolniškem staležu R. S. od 8.8.2002 do 28.8.2002, pravilen in zakonit. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo in vseh pritožbeni razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po njenem mnenju naj izpodbijane sodbe sploh ne bi bilo mogoče preizkusiti. Meni, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med samimi listinami v spisu. Vztraja, da je bil stranskemu intervenientu bolniški stalež naknadno tudi za čas od 23.8.2002 do 28.8.2002 priznan le iz razloga, ker mu je

31.8.2002 prenehalo delovno razmerje zaradi zaporednih 5 dni neupravičenih izostankov z dela. Meni, da ostaja nepojasnjena izdaja bolniškega lista 28.8.2002. Če je bil tega dne stranski intervenient v abmulanti in je bila dr. P. na delu, je tedaj že vedela za diagnostične postopke na dan 26.8.2002, pa je stalež s

23.8.2002 kljub temu zaključila, saj dneva zaključka s 23.8.2002 v računalniku in v kartonu ni popravila. Ali se je stranski intervenient 28.8.2002, ali pa 27.8.2002 oglasil pri dr.

P. ali ne in ali se je oglasil 5.9.2002, ko je bil izdan sporni bolniški list, ali pa morda 6.9.2002, kot izhaja iz podatkov v zdravstvenem kartonu, sodišče z vpogledom v računalniški izpis obiskov v abmulanti ni razčistilo, temveč je ta dokazni predlog brez vsakršne obrazložitve zavrnilo. Sicer pa prepričljivost priče dr. P. omaja predvsem njena izpoved, da je težave s srcem diagnosticirala kar po telefonu, in dejstvo, da naj bi napotnico za internistični pregled dala šele 6.9.2002. Izpovedi priče dr.

P. bi bilo potrebno presoditi tudi v luči tega, da ob prvem poizkusu zaslišanja, ni mogla izpovedati ničesar brez vpogleda v zdravstveni karton stranskega intervenienta, nato pa naj bi se spomnila tistega, kar v kartonu sploh ni zapisno. Nelogično namreč naj bi bilo, da bi priča stranskemu intervenientu naročila zglasitev 23.8.2002 v abmulanti, razen, če mu je zaključek bolniškega staleža s 23.8.2002 napovedala že ob prvem obisku. Če temu ne bi bilo tako, bi stranski intervenient, ki je po poklicu diplomiran pravnik, gotovo ugovarjal bolniškemu listu z dne

28.8.2002, s katerim je bil stalež zaključek s 23.8.2002. Stranski intervenient v pisnem odgovoru prereka navedbe tožeče stranke in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ne navaja nobenih takšnih novih dejstev, niti ne ponuja kakršnihkoli dokazov v smislu 1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPP), da bi sploh nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj je izpodbijana sodba utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi. V postopku tudi ni prišlo do smiselno zatrjevane kršitve

1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil izveden dokaz z vpogledom v računalniško evidenco obiskov v abmulanti, niti niso bili zaslišani člani zdravstvene komisije. Slednji o zdravstvenem stanju stranskega intervenienta za sporno obdobje, iz lastnega itak ne bi mogli izpovedati ničesar. Dejansko stanje je dovolj razčiščeno že na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo sodišče. Torej z medicinskimi listinskimi dokazi iz upravnega spisa v povezavi z izpovedjo lečeče zdravnice ter izpovedjo tožnika samega. Ker preostali predlagani dokazi ne bi mogli pripeljati do drugačne ugotovitve pravno odločilnih dejstev, očitane procesne kršitve niso podane.

V predmetni zadevi je začasna nezmožnost za delo stranskega intervenienta Razstresen Silvestra zaradi bolezni v bistvu sporna le za za obdobje od 24.8.2002 do 28.8.2002. Lečeča zdravnica je v okviru svojih pristojnosti in pooblastil iz 80. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZVZZ) ter 230. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: pravila) dne

28.8.2002 izdala prvo potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela, tkz. bolniški list za čas od 8.8.2002 do 23.8.2002 (priloga A 4 sadnega spisa) in zatem 5.9.2002 še drugo, s katerim je začasna nezmožnost ponovno priznana od 8.8.2002 dalje, vendar tokrat ne le do 23.8.2002, temveč 28.8.2002. Na zahtevo tožeče stranke, ki je v vmesnem času stranskemu intervenientu (tedaj še svojemu delavcu) odpovedala delovno razmerje zaradi neupravičenih izostankov, sta odločitev lečeče zdravnice na podlagi 2. alinee

2. odstavka 81. člena ZZVZZ presojali zdravniški komisiji in ju tudi potrdili, in sicer ZK I z mnenjem z dne 22.11.2002 in ZK II z mnenjem z dne 10.12.2002. Obe komisiji sta skladno ocenili, da je bila odobritev začasne nezmožnosti za delo od 8.8.2002 do

28.8.2002 utemeljena, saj so bili šele naknadno predloženi medicinski izvidi, ki so potrjevali in dokazovali, da je bil diagnostični in terapevtski postopek zaključen 28.8.2002. Na strokovno-medicinskih presojah lečečega zdravnika, ZK I in ZK II, temelji tudi izpodbijani posamičnih upravni akt, ki stranskemu intervenientu priznava začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni od 8.8.2002 do 28.8.2002 iz zdravstvenih razlogov. Ker tudi pritožbeno sodišče ne najde razloga za dvom v indiciranost bolniškega staleža iz zdravstvenih razlogov, je s sodbo tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe toženca in priznanje bolniškega staleža S. R. od 8.8.2002 (in ne od 5.8.2002, kot je očitno pomotoma zapisano v izreku izpodbijane sodbe) le do

23.8.2002, zakonito zavrnjen.

Tožeča stranka v pritožbi sicer pravilno poudarja, da je ostala vrsta vprašanj v zvezi z administrativnim zapletom pri izdaji dveh bolniških listov, ki se v pretežnem obsegu, razen za čas od

24.8.2002 do 28.8.2002, celo prekrivata, nepojasnjena tudi zaradi neprepričljive izpovedi lečeče zdravnice dr. N. P. na glavni obravnavi 10.2.2004 glede datumov in načina komuniciranja s stranskim interevenientom. Vendar pa te okoliščine zavarovancu ne morejo biti v škodo, zato tudi obširna pritožbena izvajanja v tej smeri pravno niso relevantna. Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilna le bistveno pravilna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da diagnostnična obdelava in terapevtska obravnava stranskega intervenienta 23.8.2002 še ni bila zaključena. Ni namreč najti razloga za dvom v del izpovedi dr. N. P., da je drugi bolniški list z zaključkom bolniškega staleža z 28.8.2002 izdan zato, ker je bilo ugotovljeno, da je bil 23.8.2002 na dveh in 26.8.2002 še na eni medicinski diagnostični preiskavi v zvezi s sumom na srčno-žilno patologijo, kar potrjuje tudi razpoložljiva medicinska dokumentacija (medicinski izvid z dne 26.8.2002 - v prilogi C 4 sodnega spisa in vpis v zdravstveni karton - list. št. 32 sodnega spisa).

Sicer pa gre med zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja (v obravnavani zadevi stranskim intervenientom) in izbranim osebnim zdravnikom, ki zavarovanca zdravi, za medsebojno razmerje, ki temelji na zaupanju. Zakonsko zagotovljena pravica do proste izbire zdravnika (1. in 2. odstavek 80. člena ZZVZZ) izhaja iz predpostavke, da izbrani osebni zdravnik, kot medicinski strokovnjak, ki zavarovanca zdravi, daje jasna in določna napotila tako glede zdravljenja; ravnanja v času zadržanosti z dela, ki se nanaša na režim življenja, kot tudi glede začetka in konca bolniškega staleža, ter sočasne zavezanosti zavarovanca (253. člen cit. pravil), da se ravna po mnenju in napotilih osebnega zdravnika. Seveda lahko zavarovanec svojo dolžnost pravilno izpolnjuje le, če so mnenja, navodila in napotila osebnega zdravnika jasna, nedvoumna in dovolj določna.

Takšen dejanski stan pa v obravnavani zadevi ni dokazan, kot pravilno poudarja tožeča stranka sama. Tudi zato in ker dne

28.8.2002 izdan bolniški list z vpisanim staležem le do

23.8.2002, ne more učinkovati za nazaj, če ni prepričljivih dokazov, da je bil stranski intervenient s tem na nedvoumen način seznanjen že pred navedenim datumom, je morala pritožba tožeče stranke ostati brezuspešna.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP, potrditi sodbo sodišča prve stopnje.