Jedro

Zapis v vlogi, da je "sodišče postopalo tako, da je v njegovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja", predstavlja hudo žalitev, za katero je primerna kazen 300.000,00 SIT.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpobijani sklep tako spremeni, da znaša denarna kazen 300.000,00 SIT.

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pooblaščenka odvetnica I. T. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kaznovalo odvetnico I.T. z denarno kaznijo 500.000,00 SIT. Odločilo je, da mora znesek denarne kazni položiti na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 50100-845-50727 v 30 dneh.

Proti sklepu se je pritožila pooblaščenka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da pravda, v kateri je prišlo do zatrjevanih žalitev, poteka že 16. leto, že doslej pa je bilo kar precej nesporazumov med sodnico in toženo stranko oziroma tožečo stranko po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožena stranka). Doslej so bile dane tri zahteve za izločitev sodnice. V zadevi, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr. št. P 1/91, je sodnica na predlog tožnikov izdala sklep o postavitvi sodnega izvedenca. V dejstvu, da sodišče ni vztrajalo, da izvedenec napiše svoje mnenje v skladu s sodnim sklepom kljub opozorilu tožnika, je razlog, da je tožnik dobil občutek, da sodnica ni bila nepristranska. Tak občutek se je še okrepil, ko je v obrazložitvi sodbe P 1/91 z dne 8.5.1992 zavrnitev tožbenega zahtevka sodišče obrazložilo z utemeljitvijo, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega postaviti še dajatveni zahtevek. Sodišče tožeče stranke na to ni opozorilo, ampak je ravnalo tako, da je pri njej vzbudilo prepričanje, da s tožbenim zahtevkom ni nič narobe. Tako je tožeči stranki povzročilo znatne pravdne stroške. V zadevi P 98/98 je pooblaščenka predlagala izločitev sodnice, ker sodišče na obravnavi 12.12.1995 ni dovolilo protokolacije izjave in ni dovolilo vprašanja, ki ga je zastavila pooblaščenka tožene stranke. Tretja zahteva za izločitev sodnice je bila vložena 12.3.1999, in sicer zaradi tega, ker je sodnica za izvedenca imenovala J. T., ki je že prej sodeloval v postopku tako, da je po naročilu nasprotne stranke izdelal izvedeniško mnenje, katerega je tožena stranka seveda izpodbijala. Stavbe, zaradi katerih poteka pravda, so v neposredni bližini sodišča, sodnica pa se potrditvah tožene stranke pozna s tožečo stranko. V navedbah pripravljalnega spisa pod 26. je v 2. odstavku res napisano tako, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Inkriminirani stavek je precej nerodno formuliran in se pri površnem branju lahko dobi vtis, kot da se dostavek o zaznavanju znakov kaznivega ravnanja nanaša na sodnico. Toda pri natančnejši analizi stavka se da ugotoviti, da pooblaščenka ni mislila na sodnico, kolikor je govora o kaznivem dejanju, ampak se ta očitek nanaša zgolj na geometre, ki so strokovno nepravilno ravnali in s tem povzročili težave toženi stranki. Sodnica ni bila mišljena kot oseba, ki naj bi kaznivo ravnala. To potrjuje tudi dejstvo, da je pooblaščenka v navedbah na naslednji strani vloge z dne 6.6.2000 v 4. odstavku pri prebiranju napisanega besedila prečrtala besede "na kazniv način" prav zaradi tega, da se ne bi razumelo, da je s tem izrazom mislila na sodnico. Treba je upoštevati, da se vloge v praksi pišejo v zadnjih trenutkih in v naglici. Žalitev je treba dokazati ne le z objektivnimi dejstvi, ampak je pomemben tudi subjektivni odnos tistega, ki naj bi žalil, do žaljenega. Vsaka kritika, četudi je ostra in izražena z neravno nežnimi besedami, še ne pomeni žalitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenka odvetnica I. T. je v svoji vlogi z dne 6.6.2000 pod točko 26. zapisala, da "je toženi stranki danes povsem razumljivo, da sodišče nikakor noče postaviti izvedenca geometra, saj bi le-ta potem ugotovil, da je naslovno sodišče v zadevah pod opr. št. P 1/91 in N 8/87, v katerih je odločala sodnica S. A., postopalo ob sodelovanju geodetske uprave in izvedenca F. P. tako, da je v njihovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja." V nadaljevanju je še navedla, da "so vsi, tako sodnica S. A. kot izvedenec geometer P. ter uradna oseba Geodetske uprave Kamnik, s svojim ravnanjem na škodo tožene stranke delovali v premoženjsko korist tožeče stranke." Končno iz naslednjega odstavka izhaja, naj bi "tožeča stranka, ponovno ob pomoči sodnice S. A., ki ne dovoli postaviti izvedenca geometra, da bi ugotovil dejansko stanje parcel, lastnikov parcel in objektov, ki so navedeni v tem zapisniku, na nezakonit in kazniv način poskušala pridobiti služnost, ki je nikoli ni bilo, kot je v mejnih postopkih na nezakonit in kazniv način prestavljena meja v škodo tožene stranke in v korist tožeče stranke." Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zapisane trditve po objektivnih in subjektivnih merilih predstavljajo hudo žalitev sodišča, pa tudi nasprotne stranke, zato je kaznovanje po 1. odst. 109. v zvezi s 3. odst. 11. člena ZPP v celoti na mestu.

Že sama gramatikalna razlaga izključuje interpretacijo, ki jo ponuja pooblaščenka v pritožbi, češ naj bi se očitek storjenega kaznivega dejanja nanašal zgolj na geometre, ne pa tudi na sodnico S. A. Poved "da je v njihovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejaja", je v podrednem razmerju do povedi "naslovno sodišče je v zadevah pod opr. št. P 1/91 in N 8/87, v katerih je odločala sodnica S. A., postopalo ob sodelovanju geodetske uprave in izvedenca F. P.", v njej pa je pooblaščenka odgovorila na vprašanje, kako (na kakšen način) je ravnalo sodišče v naštetih zadevah, v katerih je odločala sodnica S. A. Upoštevajoč navedeno slovnično podredje, je nedvoumno, da je pooblaščenka s subjektom, v ravnanju katerega je mogoče zaznati znake kaznivega dejanja, mislila primarno na sodišče, pri tem pa sta sodelovala tudi geodetska uprava in izvedenec F. P. Če bi se žaljiva obdolžitev pooblaščenke nanašala zgolj na slednja dva subjekta, bi se v odvisni povedi v skladu s pravili slovenskega jezika, ki poleg števila množine pozna tudi število dvojine, lahko izrazila temu primerno, npr. "da je v njunem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja" ali "da je v ravnanju slednjih dveh mogoče zaznati znake kaznivega dejanja".

Logična razlaga, ki temelji na razlagi besedila iz 2. odstavka pod točko 26. vloge z dne 6.6.2000 v povezavi z besedilom iz 5. odstavka na listovni številki 281, pripelje do enakega sklepa. V tem delu je ponovljen očitek sodnici, da je delovala protipravno, to je v premoženjsko korist tožeče stranke, kar pravzaprav predstavlja konkretizacijo abstraktne obdolžitve o storjenem kaznivem dejanju. Pri tem ne more ničesar spremeniti dejstvo, naj bi pooblaščenka po prebiranju vloge naknadno izbrisala besedilo "na kazniv način". Končno je pooblaščenka sodnico S. A. označila kot pomočnico tožeče stranke, ki na nezakonit in kazniv način poskuša pridobiti služnost (6. odstavek na listovni št. 281), kar je prav tako žaljivo, tako za sodišče kot za tožečo stranko.

Sklicevanje na hitrost in naglico pri pisanju vlog, kar naj bi kazalo na drugačen subjektivni odnos pooblaščenke do žaljenega, ni prepričljiv. Po določbah Zakona o odvetništvu (Ur. l. SRS št. 18/93) in Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS št. 15/94) je odvetnik dolžan pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih Odvetniške etike (11. in 95. člen ZODV, 4. točka 77. člena Statuta), pri opravljanju odvetniškega poklica, pa se mora obnašati in izražati primerno in nežaljivo (19. točka 77. člena Statuta). Inkriminirani zapisi v vlogi so takšne narave, da je izključeno ravnanje pooblaščenke, pri katerem se ne bi zavedala, da gre za razžalitev drugega. Če pa tožena stranka meni, da je sodišče v postopku zagrešilo kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, jih bo morala uveljavljati s pravnimi sredstvi na korekten način, ne pa z žalitvami Po 3. odst. 11. člena ZPP lahko sodišče ob zlorabi pravic izreče denarno kazen fizični osebi do 300.000,00 tolarjev, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali odvetniku pa do 1.000.000,00 tolarjev. Po oceni pritožbenega sodišča gre sicer za hudo žalitev, zlasti sodišča, saj je njegovo delo takšno, da ne sme vzbujati nikakršnih pomislekov glede uporabe načela zakonitosti, vendar pa je izrečena kazen 500.000,00 SIT vendarle previsoka. Izpodbijani sklep je zato spremenilo tako, da je izrečeno kazen znižalo na 300.000,00 SIT, saj bo že kazen v tej višini dosegla svoj specialni preventivni namen (3. točka 365. člena ZPP).

O povrnitvi stroškov pooblaščenki, ki so ji nastali s pritožbo, se ne odloča po kriteriju uspeha, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih mora kriti sama odvetnica.