Jedro

Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljice zoper sklep Dn 0000/2024 z dne 4. 11. 2024, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica odločila, da se predlagani vpis predznambe lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah ne dovoli.

2.Predlagateljica v pritožbi navaja, da je izpostavila kršitev temeljnega načela vrstnega reda odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih. Sodišče je ugotovilo, da je do kršitve prišlo, vendar pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. S tem se predlagateljica ne strinja. Z relativizacijo posledic ni mogoče opravičiti kršitve. Kršitev bo odpravljena šele z razveljavitvijo sklepov Dn 1111/2024 in Dn 0000/2024 ter vrnitvijo v ponovno odločanje potem, ko bo v zadevi Dn 2222/2024 pravnomočno odločeno. Drug sklop ugovornih trditev so bili očitki o protiustavnosti zakonske ureditve, ki onemogoča vpis predznambe ali zaznambe spora. Sodišče je te očitke neutemeljeno zavrnilo. Pritožnica se sklicuje na 125. člen Ustave RS in navaja, da je po ustaljeni praksi sodišče dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti skrbno pretehtati in se do njih opredeliti. Primarno je dolžno poiskati ustavno skladno razlago. V izpodbijanem sklepu ni razlogov za stališče, da je ureditev v skladu z Ustavo RS. Pritožnica izpostavlja, da je smisel predznambe, ki se opraviči s tožbo in zaznambe vrstnega reda zaradi vložene ugotovitvene tožbe enak: zagotavlja začasno varstvo vrstnega reda do odločitve v pravdi. Zato ni razumnega razloga, da se tako varstvo odreka zgolj zato, ker pritožnica nima pisne listine ali ker je vložila tožbo, ki nima ugotovitvenega zahtevka. Taka omejitev in razlikovanje ni skladno z ustavo. Predznamba in zaznamba v svojem bistvu služita enakemu namenu, vpisu obstoja pričakovane pravice. Nedopustno je, da se pogoje za vpis predznambe razlaga toliko ožje, kot vpis zaznambe spora na podlagi originarno zatrjevane lastninske pravice. Če tako kot v tem primeru predlagatelj zatrjuje, da je bilo veljavno soglasje volj izjavljeno in je s tem nastal položaj pričakovane pravice, to vzpostavlja povsem enak položaj. Poleg tega se pravilo o strogi obličnosti v določenih okoliščinah ne prilega dejanskemu stanju. Pretirano ozka razlaga ZZK-1, ki omogoča vpis predznambe ali zaznambe spora le v primeru obstoja pisne pogodbe, upoštevanja posebnih okoliščin ne dopušča. To je še en razlog za dopustitev predlagane zaznambe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kot izhaja iz spisovnih podatkov, sama kršitev pravila o vrstnem redu odločanja ni poslabšala pravnega položaja predlagateljice v tem postopku. Sodišče se je pred odločitvijo o ugovoru z vpogledom v elektronske spise prepričalo, da je v prej začetih v zadevah Dn 2222/2024 in Dn 3333/2024 že pravnomočno odločeno (v prvem 11. 12. 2024 in v drugem 9. 4. 2025), pri čemer predlagani vpis ni bil dovoljen. To je v izpodbijanem sklepu jasno navedlo. Predlagateljica glede na kontekst pritožbe trdi, da postopek Dn 2222/2024 še ni pravnomočno zaključen, vendar s to pavšalno navedbo ne more uspeti. Enako velja za trditev, da bo kršitev odpravljena šele z razveljavitvijo sklepa Dn 1111/2024. Glede na opravilno številko je bil ta izdan v drugem, kasneje začetem zemljiškoknjižnem postopku, katerega tek je za konkretno zadevo irelevanten.

5.Sodišče je moralo v tej zadevi odločiti o predlogu za vpis predznambe lastninske pravice pri več nepremičninah. Listina, ki jo je predlagateljica navedla kot podlago za vpis, je tožba. Gre za tožbo, s katero (primarno) zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo glede teh nepremičnin in sicer za v zahtevku navedeni znesek skupne kupnine, z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice.

6.Sodišče prve stopnje vpisa ni dovolilo, ker ne gre za eno od listin, ki jo Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 49. členu predpisuje kot listino, primerno za predznambo lastninske pravice. Predlagateljica meni, da je zakonska ureditev, ki onemogoča predlagano predznambo, protiustavna, ker krši načelo enakosti in enakega obravnavanja. Za to ni ponudila konsistentnih argumentov. Predznamba lastninske pravice in zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice sta dva različna instituta. To, da oba varujeta vrstni red začetka učinkovanja vpisov pridobitve pravic, še ne pomeni, da gre za dva v bistvenem enaka položaja. Take varovalne učinke imajo tudi nekateri drugi z zakonom predvideni vpisi (npr. zaznamba vrstnega reda, zaznamba izbrisne tožbe). Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pomeni zaznambo pravnega dejstva, da se je začel sodni postopek, v katerem se rešuje stvarnopravni spor. To dejstvo se izkazuje s tožbo za ugotovitev lastninske pravice, že predhodno pridobljene na izviren način (79. člen ZZK-1). Ti položaji so neprimerljivi s predznambami lastninske pravice, ki so povezane s pravno poslovnimi prenosi lastninske pravice, pri čemer predlagateljeva listina o pravnem poslu (še) nima vseh lastnosti, ki jih mora imeti, da bi bila mogoča direktna vknjižba pravice (listina ni perfektna v smislu 40. člena ZZK-1). Predznamba se razlikuje od zaznambe po tem, da služi pogojnemu vpisu knjižnih pravic in se z opravičbo spreminja v vknjižbo. Predlagateljičine teze o protiustavnosti ne utemeljuje niti mnenje o obstoju pričakovane pravice, ki jo izvaja iz trditev v svoji tožbi (o doseženem soglasju volj glede predmeta in cene prodajne pogodbe). Ob tem zanemari naravo zemljiškoknjižnega postopka, ki sodišču preprečuje, da bi se izven pooblastil, ki mu jih daje načelo formalnosti (124. člen ZZK-1), ukvarjalo z vprašanji obstoja oziroma veljavnosti zatrjevanih poslov.

7.Ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------

1Podrejeno zahteva plačilo denarnega zneska.

2Pri čemer v ugovoru nedosledno navaja, da gre za tožbo na ugotovitev obstoja sklenjene prodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.