Jedro

Po 1.odst. 273.čl. ZIP sodišče, če upnik v določenem roku ni vložil tožbe oz. začel kakšnega drugega postopka v opravičilo začasne odredbe, ustavi na dolžnikov predlog postopek in razveljavi opravljena dejanja. Sodišče pa ne razveljavi izdano začasno odredbo po navedenem zakonskem določilu v primeru, ko je rok za vložitev tožbe sicer iztekel, dolžnik pa je predlagal razveljavitev začasne odredbe šele potem, ko je upnik že vložil tako tožbo.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika, naj v skladu s 1. odst. 273. čl. ZIP ustavi postopek in razveljavi začasno odredbo.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu zaradi kršitve postopka in predlaga, naj pritožbeno sodišče napadeni sklep spremeni in začasno odredbo razveljavi. V pritožbi navaja, da je bila začasna odredba izdana dne 29.7.1996, s tem, da bi jo moral upnik opravičiti z vložitvijo tožbe v 15-dnevnem roku. Tožbo pa je vložil šele 4.9.1996, torej po danem roku, zaradi česar bi sodišče prve stopnje predlogu dolžnika moralo ugoditi in začasno odredbo razveljaviti.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 1. odst. 273. čl. ZIP in v skladu z določilom 111. čl. ZPP v zv. s 14. čl. ZIP. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje res izdalo začasno odredbo dne 29.7.1996 in v njej naložilo upniku, da sproži ustrezen postopek v roku 15 dni od prejema pismenega odpravka sklepa. Glede na to, da je upnik pismeni odpravek sklepa prejel dne 30.7.1996, bi moral tožbo res vložiti do 14.8.1996, česar pa nesporno ni storil. Tožbo je, kot je razvidno iz spisovnih podatkov vložil dne 4.9.1996. Dolžnik pa je 5.11.1996 predlagal razveljavitev začasne odredbe zaradi tega, ker v danem roku upnik tožbe v opravičilo začasne odredbe ni vložil. Po 1. odst. 273. čl. ZIP sodišče, če upnik v določenem roku ni vložil tožbe oziroma začel kakšenega drugega postopka v opravičilo začasne odredbe, ustavi na dolžnikov predlog postopek in razveljavi opravljena dejanja. To pomeni, da sme sodišče prve stopnje začasno odredbo razveljaviti in ustaviti postopek le na dolžnikov predlog, ne pa po uradni dolžnosti. V primeru pa, ko je sicer rok za vložitev tožbe iztekel, dolžnik pa je predlagal razveljavitev začasne odredbe šele potem, ko je upnik že vložil tako tožbo, tega določila sodišče prve stopnje ne more uporabiti na tak način, kot to meni pritožnik. Položaj je podoben kot v primeru, ko sodišče dodeli stranki drug sodni rok, ki je podaljšljiv (1. in 2. odst. 111. čl. ZPP). Tudi v tem primeru, če stranka po roku opravi dejanje, sodišče prve stopnje pa glede na zamudo roka še ni izdalo nobene odločbe, take odločbe po tem, ko je stranka dejanje opravila, ne more več izdati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.