Jedro

Privolitev imetnika stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje ožji družinski član, nima narave odstopa premoženjske pravice in pravica do odkupa tudi ni bila podedljiva. Ker je stanovanje odkupila dedinja, šele s tem ravnanjem pa je pravica do odkupa pridobila premoženjsko naravo, ne gre za darilo, ki bi ga bilo potrebno vštevati dediču v njegov dedni delež.

Izrek

Pritožbi dedinje N. D. se delno ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju z dne 15.3.2007 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 28.7.2009 dopolni tako, da se pod točko III. doda še tekst: „ Dediči sklenejo dedni dogovor, ki glasi: Zapustničina hči M. M. Ž. se svojemu deležu na podedovanih 250.000,00 SIT odpove v korist ostalih dedičev. Glede ostalega zapustničinega premoženja nastopi zakonito dedovanje.“ Sicer se omenjena pritožba in pritožba dedinje E. L. zavrneta in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojni M. D., kot dediče na podlagi zakonitega dedovanja pa proglasilo zapustničini hčeri E. L. in M. M. Ž., vsako do 1/4 zapuščine, zapustničino vnukinjo N. D. do 1/4 zapuščine ter zapustničinega vnuka D. D. ter Ž. D. oba do 1/8 zapuščine. Z dopolnilnim sklepom z dne 28.7.2009, ki je postal pravnomočen 7.11.2009, pa je sodišče prej omenjeni sklep o dedovanju dopolnilo tako, da je dodalo nov zapis solastninskih deležev na podedovani zapuščini po vštetju darila Ž. D. tako da E. L. podeduje 2857/10000 zapuščine, M. M. Ž. 2857/10000 zapuščine, N. D. 2857/10000 zapuščine in D. D. 1429/10000 zapuščine.

Zoper sklep o dedovanju sta se pritožili dedinji N. D. in E. L., dedinja M. M. Ž. pa je prvenstveno podala predlog za dopolnitev sklepa o dedovanju in zgolj podrejeno pritožbo. Ker je sodišče ugodilo predlogu za dopolnitev sklepa o dedovanju, novi sklep pa je postal pravnomočen, pritožbeno sodišče podredno predlagane pritožbe dedinje M. M. Ž. ni obravnavalo.

Dedinja N. D. v pritožbi opozarja, da je sodišče napačno obračunalo dedni delež posameznega dediča. Navaja, da se je gospa M. Ž. odpovedala dedovanju v skladu z dednim dogovorom v korist drugih dedičev glede podedovanega zneska 250.000,00 SIT, kar iz novega sklepa o dedovanju ni razvidno, D. D. pa je svoj dedni delež odstopil Ž. D.. Navaja še, da ima garaža, ki jo je v dar prejel Ž. D., večjo vrednost. Dedinja E. L. v pritožbi prav tako opozarja, da sodišče ni pravilno določilo dednih deležev posameznega dediča, temveč je ugotovilo, kolikšen znesek v EUR bi posamezni dedič podedoval. Tak sklep je pomanjkljiv, saj ne vsebuje odredb, ki bi dedičem omogočale realizacijo denarnih vlog na bančnih računih ter preknjižbo vrednostnih papirjev. Zato je sklep najmanj pomanjkljiv. Dedinja tudi ne soglaša, da razlika med dejansko plačano kupnino in tržno vrednostjo stanovanja ne predstavlja darila po Zakonu o dedovanju. Gre za odpoved pravici, ki ima velike premoženjske posledice. Če bi zapustnica pravico izkoristila sama, bi bili ugodnih posledic deležni vsi njeni zakoniti dediči. E. L. je vložila tudi dodatek k pritožbi, v katerem pojasnjuje svoje odnose s sestro M. M. Ž. in okoliščine glede nakupa stanovanja pokojne matere M. D..

Pritožba N. D. je delno utemeljena, pritožba E. L. pa ni utemeljena.

S tem, ko je sodišče prve stopnje z dopolnilnim sklepom z dne 28.7.2009, ki je postal pravnomočen 7.11.2009, na novo zapisalo deleže posameznih zakonitih dedičev na celotni zapuščini, je odpravilo prvotno napačen zapis dednih deležev v sklepu o dedovanju. Ker je bila torej kršitev glede napačnega obračuna dednega deleža posameznih dedičev sanirana že s strani sodišča prve stopnje, dediči pa na dopolnilni (in popravni) sklep niso podali pritožb, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe obeh pritožnic v smeri tovrstne kršitve.

Na naroku dne 15.3.2007 se je zapustničina vnukinja N. D. strinjala z vrednostjo darila zapustniku Ž. D. v višini 1.000.000,00 SIT (garažni boks), zato so pritožbene navedbe, da ima garaža večjo vrednost, neupoštevne v smislu določila 1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Če bi pritožnica želela novo cenitev garaže, bi morala to predlagati do konca postopka na prvi stopnji.

Odstop dednega deleža pomeni njegov sprejem in prepustitev drugemu sodediču pred delitvijo zapuščine. Sodišče prve stopnje je zato dediča D. D. pravilno razglasilo kot dediča zapuščine do 1/8, sedaj do 1429/10000, dejstvo, da v sklepu ni podatka o odstopu tega dednega deleža dediču Ž. D., pa na položaj dedinje N. D. ne vpliva, zato za pritožbo v tej smeri nima pravnega interesa.

Utemeljeno pa omenjena dedinja opozarja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa o dedovanju spustilo med dediči sklenjen dedni dogovor glede zneska 250.000,00 SIT. Dedni dogovor kot sporazum o delitvi zapuščine ali njenega dela namreč z razveljavitvijo prvotnega zapuščinskega sklepa ni bil razveljavljen, saj ga s pritožbo ni mogoče izpodbijati, prav tako pa v nadaljnjem obravnavanju tudi ni bil spremenjen. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi dedinje ugodilo in v izpodbijani sklep o dedovanju na podlagi 3. odstavka 214. člena ZD dodalo tudi vsebino sklenjenega dednega dogovora, kot je bila povzeta že v prvotnem sklepu o dedovanju z dne 7.1.2004, ki mu dediči v tem delu tudi niso nasprotovali.

Stališče sodišča prve stopnje, da razlika med dejansko plačano kupnino za stanovanje, ki ga je po Stanovanjskem zakonu namesto zapustnice kupila hči M. M. Ž., in tržno vrednostjo tega stanovanja ne predstavlja darila dedinji, je materialnopravno pravilno in v skladu z obstoječo sodno prakso (prim. odločbi VSL II Cp 3605/2005, Vrhovnega sodišča RS II Ips 671/2003). Stanovanjska pravica po nekdanjem Zakonu o stanovanjskih razmerjih je bila nepremoženjska in tako tudi nepodedljiva pravica. Tudi 117. člen Stanovanjskega zakona kot način privatizacije stanovanjske pravice ni obravnaval drugače. Zato privolitev imetnika stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje ožji družinski član, ni imela narave odstopa premoženjske pravice in pravica do odkupa tudi ni bila podedljiva. S tem, ko je zapustnica zapustila eni izmed dedinj, da realizira pravico do odkupa stanovanja, ji torej ni ničesar podarila, premoženjska narava pravice do odkupa pa se je realizirala šele s samim odkupom. Tega pa je izvedla dedinja in ne zapustnica. Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da oporoka zapustnice z dne 29.3.1999 nima pravnega učinka, saj je razpolagala s premoženjem, ki ga v času smrti ni več imela.

Glede na navedeno so pritožbeni razlogi dedinje E. L. neutemeljeni, pritožba dedinje N. D. pa je utemeljena le v delu, s katerim je sodišče iz vsebine sklepa izpustilo sklenjen dedni dogovor, kar pa je pritožbeno sodišče odpravilo s spremembo izpodbijanega sklepa (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). V preostalem delu pa je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28.7.2009 samo dopolnilo izpodbijani sklep o dedovanju skladno s predlogom dedinje M. M. Ž., novi sklep pa je postal pravnomočen, o podrejeno vloženi pritožbi omenjene dedinje sodišče druge stopnje ni odločalo.