Up-311/97

27. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. in B. B. iz Z., ki ju zastopa C. C., odvetnica v V. na seji senata dne 27. 1. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 149/96 z dne 28. 5. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1616/94 z dne 8. 11. 1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani št. I P 732/93 z dne 26. 9. 1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnika izpodbijata sodbo Vrhovnega sodišča z navedbo, da so jima bile v postopkih pred sodiščema prve in druge stopnje ter v postopku pred revizijskim sodiščem kršene pravice iz ustvarjalnosti (60. člen Ustave). Iz njune pritožbe izhaja, da se pritožujeta tudi zaradi kršitve pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Sodišču prve stopnje namreč očitata, da sploh ni izvedlo predlaganih dokazov in tako ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev. Pritožbeno in revizijsko sodišče pa po mnenju pritožnikov nista odgovorili na pritožbene navedbe.

Ustavno sodišče ugotavlja, da sta tako Višje kot revizijsko sodišče v obrazložitvi sodbe odgovorili na vse pritožbene navedbe ustavnih pritožnikov: na navedbe glede sporne brošure, obvestila Urada Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine o poteku pravde, glede pritožbene navedbe, da je v istem modelu zavarovan tudi način izdelave košare za prehrambene izdelke z vmesnim prekatom in tudi glede dokaznega predloga pritožnikov o zaslišanju prič. V sodbi Vrhovnega sodišča je jasno zapisano, da toženca po podatkih iz spisa sploh nista predlagala prič v zvezi z nastankom in pomenom brošure o vrbopletarstvu. Iz navedenega izhaja, da pritožnikoma ni bila kršena niti pravica do sodnega varstva niti pravica do pravnega sredstva.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, še ne pomeni kršitve pravic iz ustvarjalnosti iz 60. člena Ustave. Za kršitev te pravice bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče bi lahko presojalo tudi, ali niso morda izpodbijane sodbe arbitrarne ter brez razumne pravne utemeljitve - tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude