Jedro

Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da sodni izvedenec ni opravil strokovnega dela, na podlagi katerega bi bil upravičen do nagrade in stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se: - I. točka izreka delno spremeni tako, da se skupni znesek nagrade in nadomestila za stroške zniža za 92,00 EUR, tako da znaša 391,00 EUR, in - II. točka izreka pa se delno spremeni tako, da se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zniža za 8,14 EUR, tako da znaša 34,61 EUR, prispevek za zdravstvo pa za 0,05 EUR, tako da znaša 2,51 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu mag. A.A. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 483,00 EUR (I. točka izreka). Odločilo je, da je na odmerjeno nagrado treba obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 42,75 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstvo v višini 2,56 EUR, od nje pa plača 6,36 % prispevek za zdravstvo ter akontacija dohodnine (II. točka izreka). Ugotovilo je, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (III. točka izreka), ter odredilo plačilo skupnega zneska po računovodski službi Delovnega sodišča v Mariboru iz založenih sredstev tožnika, nakazilo neto zneska na račun sodnega izvedenca, nakazilo davka in prispevkov pa na ustrezne račune (IV. točka izreka). Sklenilo je, da se plačilo izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa (V. točka izreka) ter da je sodni izvedenec podal pisno izjavo, da je bil v času opravljenih storitev za potrebe sodišča pokojninsko zavarovan po drugi pravni podlagi (VI. točka izreka).

2. Zoper del sklepa, ki se nanaša na odmero nagrade in stroškov sodnega izvedenca, se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da izvedenec po vsebini ni odgovoril na nobeno zastavljeno vprašanje sodišča, in torej v postopku izdelave izvedenskega mnenja ni uporabil strokovnega znanja, ki ga sodišče nima. Meni, da bi le v tem primeru bil izvedenec upravičen do stroškov in nagrade. Navaja, da sodni izvedenec pregleda računalnikov pri toženi stranki ni izvedel, čeprav mu je bilo to s sklepom sodišča izrecno naloženo in je bil to bistveni del izvedenskega mnenja, ampak je svoje izvedensko mnenje oprl le na navedbe tožene stranke, s tožečo stranko pa ni stopil v kontakt. Prereka trditve tožene stranke o tem, da ne ve, na katerem računalniku je pokojna tožnica delala oziroma kje se ta nahaja. Meni, da bi izvedenec moral preveriti dejstva in podati mnenje na podlagi dejstev in ugotovitev, ki jih je sam zaznal. Navaja, da sta izvid in mnenje brezpredmetna za potrebe tega sodnega postopka v smislu izdelave izvedenskega mnenja, saj izvedenec na nobeno vprašanje ni podal nobenega strokovnega odgovora. Glede na to po mnenju tožeče stranke izvedenec ni upravičen do povrnitve stroškov in nagrade oziroma vsaj ne v polnem obsegu, kot je to odmerilo sodišče. Navaja, da če je izvedenec ocenil, da ne more odgovoriti na vprašanja sodišča, bi moral odstopiti od izdelave takšnega mnenja in spis vrniti sodišču. Nasprotuje ugotovitvam izvedenca v delu, ki se nanaša na Google translate in graja ravnanje tožene stranke v zvezi z nezavarovanjem dokaza - vpogleda v računalnik, na katerem je delo opravljala pokojna tožnica. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

5. Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da sodni izvedenec sploh ni opravil strokovnega dela, na podlagi katerega bi bil upravičen do nagrade in stroškov. V predmetni zadevi je izvedenec v svojem izvidu in mnenju jasno navedel, zakaj ni opravil ogleda na sedežu tožene stranke, in pojasnil, da so možnosti za pridobitev ustreznih podatkov iz računalnikov pri toženi stranki minimalne, zaradi česar je podal mnenje, da bi bil strošek takega pregleda nesorazmerno velik glede na možen izid. Podal je ugotovitve v zvezi s preverjanjem prevoda s storitvijo Google translate, zlasti glede sprememb navedenega prevajalnika od leta 2014 dalje ter v mnenju navedel, da zaradi časovne oddaljenosti dogodka ne more odgovoriti na večino vprašanj, ki jih je postavilo sodišče, ter da bi ustrezne odgovore lahko podal le, če bi bil računalnik, ki ga je uporabljala pokojna tožnica, ustrezno deponiran oziroma bi bila narejena kopija podatkov na disku računalnika. Izvidu in mnenju je dodal prevod besedila iz priloge B/10 z Google prevajalnikom, ki ga je sam izdelal. 6. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba neutemeljeno uveljavlja, da izvedenec svojega dela sploh ni opravil, zaradi česar mu sodišče ne bi smelo priznati nagrade za opravljeno delo. Ni pravilno, da bi se izvedencu odvzelo pravico do nagrade za opravljeno delo, ker iz razlogov, ki niso na njegovi strani, v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljena vprašanja (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 944/2013 z dne 18. 12. 2013). Sodni izvedenec je glede na objektivne možnosti svoje delo opravil v obsegu, kot ga je dopuščalo stanje stvari, kar je tudi ustrezno obrazložil, ni pa mu mogoče odreči nagrade za opravljeno delo, če mu je sodišče prve stopnje odredilo pregled računalnika pri toženi stranki, za katerega pa ni znano, kje se nahaja, oziroma ta računalnik ni bil ustrezno zavarovan oziroma njegov disk ni bil prekopiran. Prav tako sodnemu izvedencu ni mogoče očitati, da svojega dela v zvezi z Google prevajalnikom ni opravil, saj je podal pojasnila v zvezi z delovanjem tega sistema in izdelal prevod z današnjo različico, ni pa mogel vplivati na dejstvo, da se je sistem v letu 2014 spremenil in zato ni bilo mogoče preveriti, ali je pokojna tožnica za prevod, izdelan v času poskusnega dela, uporabila to orodje. Pritožnikovo zavzemanje za to, da izvedenec sploh ne bi bil upravičen do nagrade in povračila stroškov tako ni utemeljeno.

7. Zavrniti je treba tudi tožnikovo zavzemanje, da bi se zaradi manjšega obsega dela izvedenca znižala priznana nagrada. V Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je veljal v času odločanja (Ur. l. RS, št. 88/2010 in nasl. – Pravilnik), namreč za to ni podlage. Je pa pritožbeno sodišče v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava presojalo, ali je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado in nadomestilo za stroške skladno z določbami Pravilnika. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo za 92,00 EUR previsoko nagrado, saj mu po prvem odstavku 48. člena Pravilnika za študij spisa glede na njegov obseg in dejstvo, da za opravo izvedenskega dela niso bile relevantne vse listine v spisu, pripada nagrada v višini 138,00 EUR, in ne 230,00 EUR, kolikor mu je priznalo sodišče prve stopnje.

8. Glede na navedeno je bilo treba izpodbijani sklep delno spremeniti tako, da se pripadajoča nagrada sodnemu izvedencu zniža za 92,00 EUR, ustrezno pa se znižata prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstvo (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu pritožba ni utemeljena, niti pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo ter kot pravilen in zakonit potrdilo izpodbijani nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).