Jedro

V skladu s 6. alinejo 49. člena ZŠtip štipendijsko razmerje pri državni štipendiji med drugim preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju tega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. V skladu s 1. odstavkom 50. člena ZŠtip je štipendist v takšnem primeru dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. Tožnica prvega letnika na fakulteti, v katerega se je vpisala v šolskem letu 2010/2011 in zanj prejemala državno štipendijo, ni nikoli zaključila, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica prejeto štipendijo dolžna vrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 19. 11. 2014 in spremembo prvostopenjske odločbe CSD ... št. ... z dne 13. 8. 2013, tako da se odločba razveljavi in postopek ustavi. Prisodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o prenehanju pravice do državne štipendije po odločbi z dne 25. 10. 2010 in vračilu prejete štipendije za študijsko leto 2010/2011, pravilna in zakonita.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica zaradi procesnih kršitev po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno razveljavitev, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in priglaša stroške pritožbe.

Povzema razloge in 7. in 8. točke obrazložitve prvostopenjske sodbe, se sklicuje na trditve, ki jih je navajala v predsodnem postopku in meni, da sodba sodišča ni pravilna. V predsodnem in sodnem postopku bi morala biti uporabljena 1. alineja 1. odstavka 49. člena ZŠtip, ki določa, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo. Trdila in dokazovala je, da letnika ni končala zaradi hudih zdravstvenih težav, ki so izkazane z zdravniškimi spričevali. Ker sodišče dokazil in trditev, da letnika ni mogla končati iz zdravstvenih razlogov, ni upoštevalo, je bistveno kršilo ZPP, saj sodba o tem nima razlogov.

Iz istih razlogov je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Prav obstoj opravičljivih razlogov je v 49. členu ZŠtip določen kot razlog, zaradi katerega prejete štipendije ni potrebno vračati, štipendijsko razmerje pa ne preneha. Tudi če je štipendijsko razmerje mirovalo, je možno odločati, da to ne preneha, v kolikor obstajajo opravičljivi razlogi.

Strinja se z razlogovanjem sodišča, da vprašanje odpusta dolga za odločitev v tem postopku ni pomembno. Navaja jih zgolj zato, da pokaže na odnos CSD, ki ji ni nudil nobene pomoči, in ji s svojimi postopki povzročal škodo. Znesek 1.087,73 EUR (verjetno mišljeno 1. 087,53) je preprosto poračunal s štipendijo za študijsko leto 2014/2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana zavrnilna sodba je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Uveljavljana pritožbena razloga iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), nista podana.

V postopku ni prišlo niti do zatrjevanih procesnih kršitev iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je jasen, ni v nasprotju z odločilnimi dejanskimi razlogi, ne z razpoložljivo listinsko dokumentacijo. Zgolj zato, ker ni bil izveden dokaz s sodno medicinskim izvedenstvom zaradi zatrjevanih zdravstvenih razlogov za neuspešno končanje letnika v študijskem letu 2010/2011, dejansko stanje ni ostalo nepravilno ali nepopolno ugotovljeno. Navedeno dejstvo v okoliščinah konkretnega primera pravno sploh ni odločilno, kot pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje.

5. V obravnavani zadevi gre za presojo izpodbijanih upravnih aktov o prenehanju pravice do državne štipendije in vračilo neupravičeno prejetih zneskov za šolsko letu 2010/2011. V predsodnem postopku je bilo namreč z izpodbijanim prvostopenjskim upravnim aktom z dne 13. 8. 2013 odločeno, da tožnici preneha pravica do državne štipendije, priznana z odločbo št. ... z dne 25. 10. 2010(1) in hkrati izrečeno, da je prejeto štipendijo v znesku 1.087,53 EUR dolžna vrniti v 30 dneh po dokončnosti odločbe. Z drugostopenjskim upravnim aktom z dne 19. 11. 2014 je bila pritožba zavrnjena. Navedeni odločbi pa sta tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilni in zakoniti.

6. Za pritožbeno rešitev zadeve namreč ne more biti odločilno pritožničino zatrjevanje, da letnika v študijskem letu 2010/2011 ni zaključila iz zdravstvenih razlogov, saj izhaja iz zmotnega materialnopravnega naziranja. V okoliščinah konkretnega primera so namreč pravno odločilna le naslednja dejstva, in sicer: - da je tožnica v študijskem letu 2010/2011 mesečno prejemala 90,52 EUR državne štipendije za študij na A. fakulteti, program I. stopnje VS B.; - da navedenega letnika ni zaključila; - da je bila njena vloga z dne 5. 9. 2011 za nadaljnje prejemanje državne štipendije zaradi ponovnega vpisa v isti letnik z odločbo CSD ... z dne 24. 10. 2011 zavrnjena in hkrati izrečeno, da štipendija v šolskem letu 2011/2012 miruje in se ne izplačuje; - da kljub ponovnemu vpisu prvega letnika v šolskem letu 2011/2012 ni končala, niti ga ni končala kadarkoli pozneje.

7. V predmetni zadevi je tako zagotovo podan dejanski stan iz 6. alineje 49. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZŠtip), po katerem štipendijsko razmerje pri državni štipendiji med drugim preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju tega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Torej ne predloži dokazil o uspešno zaključenem letniku, za katerega je prejemal štipendijo, niti dokazila o vpisu v nadaljnji letnik. V skladu s 1. odstavkom 50. člena ZŠtip je štipendist v takšnem primeru dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. Prav takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

8. Nobenega dvoma ni, da tožnica prvega letnika programa I. stopnje VS B. šole na A. fakulteti, v katerega se je vpisala v šolskem letu 2010/2011 in zanj prejemala državno štipendijo, ni nikoli zaključila. Iz listinske dokumentacije v sodnem (priloga A13) in upravnem spisu celo izhaja, da šolanja po programu, za katerega je prejemala državno štipendijo v šolskem letu 2010/2011, sploh ni nadaljevala.

V šolskem letu 2014/2015 se je namreč vpisala na višjo strokovno šolo - C., program ..., višje strokovno izobraževanje. Z odločbo CSD ... z dne 5. 11. 2014 ji je bila za šolanje po tem programu za šolsko leto 2014/2015 ponovno dodeljena državna štipendija, in sicer od 1. 10. 2014 do zaključka izobraževalnega programa v znesku 190,00 EUR mesečno.

Za prvotno neuspešno vpisan program, ki je predmet tega sodno socialnega spora, je tožnica državno štipendijo, prejeto v šolskem letu 2010/2011, dolžna vrniti.

9. Ker zatrjevani zdravstveni razlogi za nedokončanje letnika v šolskem letu 2010/2011 v okoliščinah konkretnega primera pravno niso odločilni, saj zadeve ni mogoče presojati po 1. alineji 49. člena ZŠtip, kot zmotno meni pritožnica, je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zakonito zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

10. Glede na to, da je bila tožnici z odločbo opr. št. BPP 774/2014 z dne 11. 12. 2014 brezplačna pravna pomoč odobrena samo za postopek na prvi stopnji, in ker s pritožbo ni uspela, je potrebno hkrati odločiti, da trpi sama priglašene stroške pritožbenega postopka.

(1) In sicer za izobraževanje na A. fakulteti, program I. stopnje VS B. za študijsko leto 2010/2011 v znesku 90,52 EUR mesečno.