Jedro

Ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri sporni nepremičnini preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave M., izpostava L. z dne 11.11.2008 zavrnilo in hkrati odločilo, da zemljiškoknjižni sklep Dn. št. ... z dne 27.10.2008 ostane v veljavi.

Proti citiranemu sklepu je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava M. (v nadaljevanju GURS) vložila pravočasno pritožbo. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri dovolitve poočitve spremembe v površini parc. št. 3803/2 na podlagi obvestila o spremembi v evidenci zemljiškega katastra Območne geodetske uprave Murska Sobota.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri smiselno uveljavljenega pritožbenega razloga, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ki je obširna pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ne izpodbija, je namreč sodišče prve stopnje uporabilo pravo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na v razlogih izpodbijanega sklepa citirana določila ZZK-1, na 158. člen Zakona o gradnji objektov – ZGO-1 in na 132. člen ter 133. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN. Sprejeto odločitev je sprejemljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema razloge izpodbijanega sklepa kot pravilne, k tem pa glede na pritožbena izvajanja še dodaja: Pravilnosti izpodbijane odločitve ne morejo omajata obširna pritožbena izvajanja o namenu prepovedi iz 158. člena ZGO-1, ki je nadomestil pred tem veljavni Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN, ki je v tem, da se prepreči pravni promet in razpolaganje z nepremičninami, ki so bile zgrajene nelegalno in predstavljajo tako imenovane „črne gradnje“. ZUN je v 76.c členu prepovedoval med drugimi tudi vpise in spremembe tudi v katastru, česar 158. člen ZGO-1 ne vsebuje več, zato se v katastru podatki glede nepremičnin, pri katerih je v zemljiški knjigi zaznamovana tako imenovana „črna gradnja“, v geodetskih evidencah lahko spreminjajo, ker pa morajo biti podatki o nepremičnini v zemljiškem katastru, ki je temeljna evidenca o teh, usklajeni z zemljiško knjigo, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče kljub zaznamovani prepovedi poočiti spremembo podatkov na podlagi prevzema takega podatka iz katastra.

Ne glede na takšna pritožbena zatrjevanja in ne glede na določili 132. in 133. člena ZEN, ki določata, da mora sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, na podlagi obvestila iz prvega odstavka 132. člena ZEN, sproti vpisovati spremenjene podatke zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Namreč ZGO-1 v 158. členu izrecno prepoveduje (med drugimi) tudi vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi pri tako imenovanih „črnih gradnjah“ in ker se ta prepoved ne nanaša na posamezno vrsto vpisov (na glavne vpise ali pomožne vpise), ta prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je zaznamovana prepoved vpisov. Odločitev sodišča prve stopnje, da se v zemljiškoknjižnem postopku odloča le o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. in 148. člen ZZK-1) in da se zemljiškoknjižni postopek začne, ko zemljiškoknjižno sodišče sprejme predlog ali listino na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1), je zato povsem pravilna. Pogoji za dovolitev vpisov v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti so navedeni v 148. členu ZZK-1 in so: da listina, ki je podlaga za odločanje o vpisu, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem iz ZZK-1, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis ter da so hkrati izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ZZK-1. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. 3803/2 k.o. obstojijo ovire za poočitev vpisa spremembe podatkov glede te nepremičnine in sicer spremembe izmere nepremičnine. Glede na pri tej parcelni številki zaznamovano „črno gradnjo“, in sicer na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, obstoji prepoved iz 158. člena ZGO-1, ki je ovira za poočitev spremembe izmere parc. št. 3803/2 k.o. na podlagi obvestila o spremembi v evidenci zemljiškega katastra – GURS, Območna geodetska uprava M., saj ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri sporni nepremičnini preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje določbo 148. člena ZZK-1 tolmačilo preširoko, čeprav v obravnavanem primeru ne gre za vpis spremembe, ki bi predstavljal pravni promet ali razpolaganje s konkretnimi nepremičninami in čeprav se s tem, kot trdi pritožba, ustvarja neskladje med vpisanimi podatki zemljiškega katastra in zemljiške knjige. V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 158. člena ZGO-1 je namreč ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s kateri je bila spremenjena izmera parc. št. 3803/2 k.o. ..., ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi. Predmet pritožbenega preizkusa v tej fazi zemljiškoknjižnega postopka je pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da se v zemljiški knjigi ne opravi poočitev na podlagi obvestila GURS, ki je ob upoštevanju vsega navedenega, pravilna. Zemljiškoknjižno sodišče namreč tudi pri vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča ob pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerimi je pogoj, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis (4. točka prvega odstavka 148. člena in drugi odstavek 148. člena ZZK-1), ki je v obravnavanem primeru podan.

Po vsem obrazloženem pritožbi ni bilo moč priznati uspeha in ker pri delu sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb procesnega prava, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnik ni priglasil.