Jedro

Tožničina nepogojna izjava na naroku za glavno obravnavo, da so bili stroški plačani, ki je, kar zadeva njeno (preživninsko) podlago, ni prerekala niti v pritožbi, s čimer je sprejela toženčevo izpolnitev in s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, vodi k nasprotnemu sklepanju o izpolnjenih predpostavkah za nadomestno izpolnitev.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi J. S. glede plačila preživnine za obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi mora toženi stranki oziroma tožeči stranki po nasprotni tožbi v 15 dneh povrniti 315,40 EUR revizijskih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se mladoletna otroka pravdnih strank P. in J. zaupata v varstvo in vzgojo materi – tožnici (oziroma toženki po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožnica). Odločilo je, kako potekajo stiki toženca (oziroma tožnika po nasprotni tožbi, v nadaljevanju toženec) z mladoletnima otrokoma in določilo preživnino v višini 100 EUR za vsakega otroka, ki jo je toženec dolžan plačevati od 28. 6. 2010. Višji preživninski tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške. Nasprotni zahtevek toženca glede varstva in vzgoje otrok je zavrnilo. Zavrnilo je plačilo preživnine od vložitve tožbe 2. 6. 2008 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje 28. 6. 2010, ker je upoštevalo nesporno dejstvo, da je toženec za sporno obdobje poravnal stroške za vrtec, šolsko prehrano in zunajšolske dejavnosti ter plačal 6.618,44 EUR, s čimer je po oceni sodišča prve stopnje v celoti izpolnil svojo preživninsko obveznost. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje spremenilo glede stikov mladoletnih otrok z očetom, glede preživnine pa tako, da je razsodilo, da mora toženec od 2. 6. 2008 za svoja mladoletna otroka plačevati mesečno preživnino za vsakega po 100 EUR. Sicer je pritožbi zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Upoštevalo je dogovor pravdnih strank glede plačevanja stroškov za vrtec, šolsko prehrano in zunajšolske dejavnosti, ne pa plačila 6.618,44 EUR. Sprejelo je stališče, da bi se toženec lahko razbremenil svoje preživninske obveznosti le, če bi šlo za kritje izdatkov po dogovoru s tožnico. Ker tega ni niti zatrjeval, je treba po oceni sodišča druge stopnje te stroške šteti za darila.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (sklep II DoR 9/2011 z dne 24. 3. 2011). Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje razveljavi glede plačevanja preživnine od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje sodišču druge stopnje pred spremenjenim senatom. Nesporno je, da je toženec za čas od 2. 6. 2008 do 28. 6. 2010 plačal 6.618,44 EUR. Tožnica ni nikdar prerekala, da so zneski, ki jih je plačal, preživnina, niti ni trdila, da bi šlo v celoti ali delno za darilo. V svoji pritožbi z dne 14. 9. 2010 je v zvezi z razlogi sodišča prve stopnje, da naj bi toženec na račun zapadle preživnine plačal 6.618,44 EUR, navedla le, da je treba od tega zneska odšteti otroški dodatek. Prav neprerekano dejstvo, da je bila za sporno obdobje plačana preživnina v navedenem znesku, je odločilno za presojo vsebinske utemeljenosti preživninskega zahtevka. Razlogi sodbe sodišča druge stopnje o odločilnih dejstvih so v nasprotju z vsebino listin, navedbami pravdnih strank na prvi stopnji in drugimi dokazi, izvedenimi na prvi stopnji, zlasti pa z neprerekanim dejstvom, da je bila z zneskom 6.618,44 EUR plačana preživnina za čas od 2. 6. 2008 do 28. 6. 2010. V tem delu je bilo tudi materialno pravo zmotno uporabljeno.

4. Tožnica v odgovoru na revizijo nasprotuje njenim razlogom in se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

5. Revizija je utemeljena.

6. Ustaljeno sodišče sodne prakse je, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način, ampak mora preživnino dajati v denarju. Če to ni mogoče v celoti ali če se stranki drugače sporazumeta, se preživnina lahko daje tudi na drug način.(1) Sporno v obravnavani pravdni zadevi je, ali plačilo 6.618,44 EUR v obdobju od vložitve tožbe 2. 6. 2008 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje 28. 6. 2010 pomeni delno izpolnitev preživninske obveznosti toženca.

7. Na revizijski stopnji sojenja neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje so, da je od 2. 6. 2008 do 28. 6. 2010 med pravdnima strankama obstajal dogovor, da oče plačuje stroške za vrtec, šolsko prehrano in zunajšolske dejavnosti, kar je dejansko plačeval. Na glavni obravnavi je toženec za sporno obdobje predložil tudi specifikacijo stroškov, ki jih je poleg omenjenih plačeval za oba otroka. Tožnica je na naroku 1. 6. 2010 izjavila, da „priznava plačilo stroškov za mladoletna otroka, ki jih je za leto 2008, 2009 in 2010 predložil toženec“. Temu v pritožbenem postopku ni ugovarjala, ampak je le menila, da je treba od plačanega zneska odbiti otroški dodatek, ki ga je prejemal toženec, in pavšalno ugovarjala, da so nekateri zneski v toženčevi specifikaciji obračunani dvakrat. 8. Pravilna izpolnitev je nujna predpostavka za prenehanje obveznosti. Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (primerjaj 282. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) in v primeru nadomestne izpolnitve (283. člen OZ). Nadomestna izpolnitev je sporazum, ki ga skleneta upnik in dolžnik o sklenitvi prvotnega pravnega posla, na podlagi katerega je nastala dolžnikova prvotna izpolnitvena obveznost, in z njim nadomestita (spremenita) predmet prvotne dolžnikove izpolnitvene obveznosti z novim predmetom, ki učinkuje samo, če dolžnik hkrati opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet nove obveznosti.(2) Sporazum o nadomestni izpolnitvi je veljaven pod pogojem, da upnik jasno izjavi voljo, da dolžnikovo izpolnitev sprejema kot nadomestno izpolnitev. Samo na podlagi okoliščine, da je kot izpolnitev sprejel izpolnitveno ravnanje, ki ni predmet njegovega izpolnitvenega zahtevka, še ni mogoče sklepati, da je upnik s tem privolil v tako izpolnitev.

9. Ker sta se pravdni stranki izrecno dogovorili le, da bo toženec za sporno obdobje poravnaval stroške za vrtec, šolsko prehrano in zunajšolske dejavnosti, se na prvi pogled nakazuje, da toženec z nakupom določenih stvari za oba otroka v znesku 6.618,44 EUR ni izpolnil svoje preživninske obveznosti, saj tožnica z izpolnitvijo, ki je drugačna od tiste, ki je bila predmet toženčeve izpolnitvene obveznosti, ni soglašala. Vendar pa tožničina nepogojna izjava na naroku za glavno obravnavo, da so bili stroški plačani, ki je, kar zadeva njeno (preživninsko) podlago, ni prerekala niti v pritožbi, s čimer je sprejela toženčevo izpolnitev in s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, vodi k nasprotnemu sklepanju o izpolnjenih predpostavkah za nadomestno izpolnitev. Ker je nadomestna izpolnitev veljavna, je toženčeva preživninska obveznost do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, upoštevaje izpolnjeni dogovor o plačevanju stroškov za vrtec, šolsko prehrano in zunajšolske dejavnosti, prenehala.

10. Sodišče druge stopnje je zmotno materialnopravno presodilo izpolnitveno ravnanje toženca. Ker je kljub temu odgovorilo na vse tožničine pritožbene ugovore (o pravilnosti seštevka plačanih zneskov in vštevanju otroškega dodatka), je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje glede plačila preživnine od 2. 6. 2008 do 28. 6. 2010 spremenilo tako, da je pritožbo tožeče stranke v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

11. Ker je revizijsko sodišče delno spremenilo sodbo sodišča druge stopnje, je moralo odločiti o stroških pritožbenega in revizijskega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Upoštevaje načelo pravičnosti in sorazmerno majhen uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku, je odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje pritožbene stroške (413. člen ZPP). Tožnica pa mora tožencu povrniti 315,40 EUR revizijskih stroškov, ki so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/03), obsegajo nagrado za sestavo revizije in plačilo sodnih taks.

Op. št. (1): Primerjaj npr. sodbo II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008. Op. št. (2): Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 326.