Pridobivanje OP s strani odvetnika

Datum

12.07.2023

Številka

07121-1/2023/933

Kategorije

Pravne podlage, Upravne enote

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4.6.2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izterjavo neplačane parkirnine na Hrvaškem in pooblastilom slovenskega odvetnika za zastopanje hrvaške pravne osebe za izterjavo neplačane parkirnine ter s tem povezano obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na vas. Iz vašega zaprosila izhaja, da ste dne ... v kraju ... (Hrvaška) napačno parkirali ter nato s strani hrvaškega podjetja ... prejeli obvestilo o plačilu dnevne parkirne karte v znesku ... EUR, za vozilo z reg. št. ..., ki pa ste ga pozabili plačati. Dne ... ste s strani ... prejeli prvo obvestilo, s katerim vas je navedena odvetniška družba obvestila, da zastopajo mandanta ..., in sicer v postopku izterjave neplačane parkirnine na območju mesta .... Obvestilu je bila priložena fotografija vašega vozila z vidno reg. št... Plačilo terjatve v višini ... je bilo treba poravnati na fiduciarni račun ..., od tega ...EUR za poizvedbo o lastniku vozila ter ... EUR za pripravo dotičnega obvestila. Zanima vas, ali so pravna razmerja med družbami ... skladna s hrvaško in slovensko zakonodajo ter ali vam .... lahko zaračuna ... EUR za poizvedbo o osebnih podatkov, ki se nanašajo na vas.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

O b r a z l o ž i t e v:

IP lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih ali drugih upravnih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

V zvezi z vašim prvim vprašanjem, tj. ali so pravna razmerja med družbama ... skladna s hrvaško in slovensko zakonodajo, IP pojasnjuje, da lahko z vidika zakonitosti obdelave osebnih podatkov presoja zgolj pravna razmerja, ki jih ureja slovenska zakonodaja.

Kakršnakoli obdelava osebnih podatkov (pri čemer »obdelava« v skladu s členom 4(2) Splošne uredbe pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje) je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden izmed pogojev iz člena 6(1) Splošne uredbe:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava podatkov je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru posredovanja osebnih podatkov med družbama ... in ... bi tako lahko šlo za odstop terjatve s pogodbo (cesija), ki je običajen pravni posel, v slovenski zakonodaji urejen z Obligacijskim zakonikom (členi 417. – 426. Obligacijskega zakonika), s katerim se izvaja prodaja in nakup terjatev podjetjem, ki se ukvarjajo z izterjavo dolgov. V primeru prodaje terjatev s strani družbe ... (hrvaški) družbi ... bi bila lahko pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z neplačilom parkirnine člen 6(1)(f) Splošne uredbe, saj imata tako prvo kot drugo podjetje zakoniti interes za poplačilo terjatev. Podjetje ... s prevzemom (nakupom) terjatve postane samostojni upravljavec osebnih podatkov na podlagi člena 6(1)(f) Splošne uredbe. Poleg tega bi lahko šlo v konkretnem primeru tudi za situacijo, v kateri bi podjetje ... nastopalo v vlogi obdelovalca osebnih podatkov (v imenu in za račun upravljavca ...) na podlagi pogodbe, sklenjene v skladu s členom 28 Splošne uredbe in na podlagi katere upravljavec na pogodbenega obdelovalca prenese določene del obdelave osebnih podatkov (tj. del, ki se nanaša na izterjavo dolgov).

Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo odvetniki, ureja 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št.

Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) določa, da morajo, in sicer ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

Na podlagi in v skladu s pogoji, določenimi v 10. členu ZOdv, odvetnik podatke o neplačnikih parkirnine na Hrvaškem običajno pridobi iz evidence registriranih vozil in mu jih posredujejo upravne enote.

Odvetnik je torej upravičen do pridobivanja osebnih podatkov o domnevnih dolžnikih svoje stranke, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica so skladno z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih, pri čemer ne zadošča, da gre na splošno za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, ampak mora odvetnik, upoštevajoč načelo sorazmernosti, dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke v posamični zadevi. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi.

Pri pridobivanju osebnih podatkov pa bo moral odvetnik, poleg določb ZOdv, upoštevati tudi določbe novega ZVOP-2, ki je začel veljati 26.1.2023 in ki v prvem odstavku 41. člena natančneje določa tudi samo vsebino zahteve za posredovanje podatkov, ki jo bo odvetnik vložil in sicer: podatke o vlagatelju zahteve (v konkretnem primeru, podatke o odvetniku), podpis, pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov, namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve itd.

Kadar torej odvetnik pridobiva osebne podatke, je takšno pridobivanje podatkov zakonito, kadar odvetnik te podatke pridobiva za namene oprave katerekoli storitve iz 2. člena ZOdv (npr. pošiljanje opominov, kot je to v vašem primeru). V primeru, kadar bi odvetnik podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene dodatne storitve za svojo stranko, bi se v takšnem primeru zastavilo vprašanje morebitne zlorabe 10. člena ZOdv in s tem posledično sum nezakonite obdelave osebnih podatkov. Enako bi veljalo, če bi odvetnik osebne podatke, ki jih je pridobil, samo posredoval svoji stranki, ne da bi tudi sam opravil katerokoli dejanje odvetniškega poklica, bi lahko šlo za nezakonito obdelavo.

Za podajo mnenja na vaše drugo vprašanje, tj. ali vam ... lahko zaračuna ... EUR za poizvedbo o osebnih podatkih, ki se nanašajo na vas, IP ni pristojen. Za spremljanje in obravnavo problematike dela odvetnikov, skrb za skladen razvoj odvetništva, sprejemanja kodeksa odvetniške poklicne etike in opravljanje drugih z zakonom določenih naloge je pristojna Odvetniška zbornica Slovenije. V skladu s 17. členom ZOdv je odvetnik sicer upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi, ki jo na podlagi 19. člena ZOdv sprejme Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

mag. Polona Štrekelj, univ. dipl. prav., državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka