Jedro

Tožničina vloga na javnem razpisu je bila zavrnjena, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katere uveljavlja pravico do štipendije. V obravnavnem primeru je sporno, kdaj je bila tožnica prvič vpisana na program, v okviru katerega se prijavlja za študijski obisk (splošna medicina). Upravni organ ni razpolagal s podatki o prvem vpisu tožnice, zato je po uradni dolžnosti vlogledal v podatke eVŠ, pri tem pa tožnici, preden je izdal odločbo, ni dal možnosti, da se o tem izjavi, zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

Zaradi enakega dostopa vseh prijavljenih kandidatov na javni razpis morajo biti določila slednjega jasna in nedvoumna, zato se po presoji sodišča morebitnih pomanjkljivosti razpisa v pritožbenem postopku ne more dopolnjevati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije številka 11010-116/2019-3 z dne 29. 5. 2019, se odpravi in vrne v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je zavrnil vlogo tožnice, ki se je prijavila na 260. javni razpis za dodelitev štipendije za študijski obisk v tujini, ki je potekal na gostujoči ustanovi v tujini Liang Pei Fang Healthcare, SINGAPUR, predvidoma od 19. 7. 2018 do 9. 8. 2018, v okviru izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba, splošna medicina, v katerega je bila vlagateljica v študijskem letu 2017/2018 vpisana v 4. letnik. Navedel je, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 3.3 točke 260. javnega razpisa, ki določa, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisan v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavlja pravico do štipendije oziroma, da mora biti pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katerega uveljavlja pravico do štipendije. Tožnica je dopolnila 27. let starosti dne 31. 1. 2014, na podlagi vpogleda v evidenco študentov eVŠ Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa se je ugotovilo, da je bil vlagateljica na izobraževalni program, v okviru katerega uveljavlja pravico do štipendije, prvič vpisana dne 29. 9. 2016, torej ko je že dopolnila 27. let starosti. Tožnica tako ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, ki določa, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katerega uveljavlja pravico do štipendije.

2. Organ druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnil ter potrdil odločitev, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.3 razpisa. Poudaril je, da je Javni sklad v postopku na prvi stopnji ugotovil, da se je tožnica prvič vpisala v študijski program 2. stopnje splošne medicine dne 29. 9. 2016, ko je že presegla starost 18 let, zato je tudi po presoji pritožbenega organa presežena starost za dodelitev štipendije. Nadalje je poudaril, da tudi iz pritožbe, tudi na podlagi vpogleda v evidenco eVŠ, ni bilo razvidno, da je bila pritožnica v program splošna medicina dejansko vpisana že v študijskem letu 2005/2006 in da v zvezi s tem tudi ni predložila nikakršnega dokazila ter poudarja, da ne more šteti, da je starostni pogoj izpolnjen, če vlagatelj študij nadaljuje po večletni prekinitvi, saj so tudi študijski programi v vmesnem obdobju spreminjali, poleg tega pa je bila razlaga za katere se zavzema pritožnica v nasprotju z namenom Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1), ki je doseganje višje ravni izobrazbe ob sočasnem krajšanju dobe izobraževanja.

3. V tožbi tožnica poudarja, da je bila v programu splošne medicine na Medicinsko fakulteto Univerza v Mariboru prvič vpisana v študijskem letu 2005/06, pri starosti 18 let. Po prekinitvi univerzitetnega študija zaradi zdravstvenih težav je študij nadaljevala na isti študijski smeri splošna medicina, ki se je zaradi prenove študijskega sistema preoblikoval v enoviti magistrski študij in so bili tožnici priznani izpiti predhodnih let. Meni, da javni razpis ne določa postopanja v konkretnem tožničinem primeru, prav tako ni bilo navodil, da mora vlagatelj priložiti dokazilo o prvem vpisu. Tako se tudi ministrstva na to ne bi smela sklicevati. Ker tudi razpis ni zahteval nikakršnih dokazil ob prvem vpisu na visokošolski program, ga tožnica ni priložila in ni bila seznanjena, da v evidence eVŠ njen prvi vpis ni zabeležen. Opozarja, da ima veliko zdravstvenih težav, zato je potrebovala čas, da je opravila zahtevne izpite in nadaljevala študij in je zaradi obsežnosti študija tega morala prekiniti in je v študijskem letu 2008/2009 pavzirala. Poudarja, da je razlog za prekinitev študija v zdravstvenih težavah in ne zaradi njene lastne lenobe, ali drugega neupravičenega razloga. Predlaga, da se izpodbijano odločbo razveljavi in razsodi v korist tožnice in se naloži toženima strankama izplačilo v korist tožnici.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo poudarila, da morajo študenti, ki želijo pridobiti štipendijo za študijski obisk v tujini, izpolnjevati tudi starostni pogoj, naveden v 13. členu ZŠtip-1. Poudarja, da je splošno pravilo, da se štipendija ne dodeli, če se štipendist po 27. letu starosti vpiše na program, za katerega zaproša za štipendijo. V primeru tožnice je podana situacija, ko je bila tožnica sicer pred leti že vpisana na Medicinsko fakulteto, vendar je študij prekinila in ga je nadaljevala po dopolnjenem 27. letu starosti. Izpostavlja, da Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij za takšne primere izrecno določa, da se pri vlagatelju, ki prekine izobraževanje več kot za eno šolsko ali študijsko leto, upošteva starost ob ponovnem vpisu v izobraževalni program. Hkrati pa priznava, da določba za konkretni primer sicer ni uporabljiva, niti takšne določbe ne vsebuje Pravilnik o dodeljevanju štipendij Ad futura, praksa pa je, da se po prekinitvi izobraževanja, ki je trajala dlje časa, vedno ponovno preveri, ali je po prekinitvi izobraževanja starostni pogoj izpolnjen. V nasprotnem primeru bi se lahko namreč zgodilo, da so do štipendije upravičene osebe, ki bi nadaljevale študij po desetletje ali več dolgi prekinitvi, kar pa nikakor ni bil namen in smisel štipendijske politike. Namen je štipendirati osebe, ki izobraževanje začnejo in zaključijo v času, ki je za to namenjen, zaradi česar je sploh določen starostni pogoj. Po oceni tožene stranke je treba v tožničinem primeru besedilo 13. člena »prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije«, razlagati v smislu, da se kot njen prvi vpis šteje študijsko leto 2016/2017 in ne 2005/2006. _Glede datuma odločitve sodišča_

5. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 19. 4. 2022, kjer je snemalo navedbe prisotne stranke, dalo strankam rok za ugovor zoper prepis zapisnika (v skladu s 125. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave strankama vročen 21. 4. 2022. Tožnica je podala ugovor zoper prepis priporočeno dne 26. 4. 20122, ki ga je sodišče prejelo 29. 4. 2022, o ugovoru pa je bilo odločeno 6. 5. 2022, s čemer je postal prepis dokončen. Sodišče je sodno odločbo tako izdalo na dne 6. 5. 2022, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

_**Dokazni sklep**_

6. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, kjer je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo upravni spis ter predložene listine tožnice v prilogah od A1 do A4 ter predloženi listini tožnice, ki ju je ta vložila na naroku, in sicer odločbo CSD Celje z dne 11. 4. 2022 ter izvid z dne 10. 3. 2022. _**O tožbi**_

7. Tožba je utemeljena.

8. V predmetni zadevi je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil vlogo tožnice na 260. javni razpis, za pridobitev štipendij za študijske obiske dijakov in študentov v tujini za leto 2018. Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogoje določene v točki 3.3 javnega razpisa, ki med drugim določa, da se na javni razpis lahko prijavi vlagatelj, ki izpolnjuje naslednje pogoje, da je pred dopolnjenim 22 letom starosti prvič vpisan program nižjega poklicnega izobraževanja srednjega poklicnega izobraževanja srednjega tehniškega, ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja za katerega uveljavljajo pravico do štipendije oziroma pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge bolonjske stopnje, v okviru katerega uveljavlja pravico do štipendije.

9. Tožnica je oddala vlogo za 260. javni razpis za dodelitev štipendije za študijski obisk v tujini, ki je potekal na gostujoči ustanovi v tujini Liang Pei Fang Healthcare, SINGAPUR, predvidoma od 19. 7. 2018 do 9. 8. 2018, v okviru izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja)/ magistrska izobrazba, splošna medicina, v katerega je bila vlagateljica v študijskem letu 2017/2018 vpisana v 4. letnik.

10. V obravnavnem primeru je sporno, ali se šteje, da je bila tožnica prvič vpisana na program, v okviru katerega se prijavlja za študijski obisk (splošna medicina), v študijskem letu 2005/2006 ali 2016/2017. 11. Med strankama ni sporno, da je bila tožničina vloga zavrnjena, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja iz 3.3. točke 260. javnega razpisa, ki določa, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katere uveljavlja pravico do štipendije, zato je vlogo zavrnil. 12. ZŠtip-1, ki je pravna podlaga za odločanje, določa v 13. členu, da lahko štipendijo na podlagi tega zakona pridobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije (če zakon ne določa drugače). Drugi odstavek 47. člena Zštip-1 pa pravi, da se štipendija Ad futura za študijske obiske dodeli upravičencem iz 11. člena tega zakona, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo pogoje iz 12. in 13. člena tega zakona, in sicer za udeležbo na študijskem obisku v tujini ali tekmovanju iz znanja ali raziskovanja v tujini.

13. V 10. alineji 3. člena ZŠtip-1, ki ureja osnovne pojme pri uporabi zakona, je določeno, da je izobraževalni program javno veljavni izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino, v skladu s predpisi, ki urejajo srednješolsko izobraževanje, ali javno veljavno listino ali diplomo v skladu s predpisi, ki urejajo višje oziroma visokošolsko izobraževanje, v državi izobraževanja. Navedeno pomeni, da je za opredelitev osnovnih pojmov veljavnega izobraževalnega programa potrebno uporabiti predpis, ki ureja višje oziroma visokošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji.

14. V času izdaje prvostopenjske odločbe je navedeno področje urejal Zakon o visokem šolstvu1 (v nadaljevanju ZVis), ki je v prvem odstavku 33. členu določal, da se študijski programi za pridobitev izobrazbe razvrščajo v tri stopnje: a) prva stopnja - visokošolski strokovni študijski programi, - univerzitetni študijski programi, b) druga stopnja - magistrski študijski programi, - enoviti magistrski študijski programi, c) tretja stopnja - doktorski študijski programi. Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi (drugi odstavek 33. člena ZVis).

15. Tožnica navaja, da javni razpis ne določa postopanja v konkretnem tožničinem primeru, ki se je na program splošne medicine vpisala v študijskem letu 2005/2006 pri starosti 18 let, po prekinitvi univerzitetnega študija zaradi zdravstvenih težav pa je nadaljevala študij, ki se je po prenovi študijskega sistema preoblikoval v enoviti magistrski študij. Opozarja, da v razpisu ni navodil oz. zahtev za dokazila o prvem vpisu in ni bila seznanjena, da v evidence eVŠ njen prvi vpis ni zabeležen.

16. Poudariti je, da je v času prvega vpisa tožnice v letu 2005/2006 veljal Zakon o visokem šolstvu2, ki je uvedel t.i. prehod iz dosedanjega študijskega sistem na t. i. bolonjski sistem. Tako je v 48. členu določal, da visokošolski zavodi uvajajo študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje po tem zakonu postopoma, najpozneje pa v študijskem letu 2009/2010. Ob uvedbi študijskih programov po tem zakonu razpis za vpis v dosedanje študijske programe ni več mogoč. Študenti, ki se vpišejo v visoko šolstvo pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/2016. Študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.

17. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu3 pa je v 16. členu, v prvi alineji prvega odstavka, določal, da ne glede na določbe 15. člena tega zakona diplomanti dosedanjih študijskih programov nadaljujejo študij po študijskih programih iz 33. člena zakona pod pogoji, ki se ob smiselni uporabi 38.a člena zakona in v skladu z merili za prehode določijo s študijskim programom. Pri določanju pogojev za prehod iz dosedanjih študijskih programov v nove študijske programe so visokošolski zavodi samostojni. Pri tem se določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 38.a člena zakona uporabljajo tudi za tiste, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004. 18. Tožnici se je po lastnih navedbah z odločbo Univerze v Mariboru z dne 11. 10. 2016 (priloga A4) odobril, zaradi izteka študija po UNI programu, prehod v 3. letnik enovitega magistrskega študijskega programa splošna medicina, kar tožnica dokazuje z odločbo z dne 11. 10. 2016 in to med strankama ni sporno. Tožnica pravzaprav zatrjuje, da je bila prvič vpisana v program splošna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru v študijskem letu 2005/2006 in pojasnjuje, da ji je zaradi izteka študija po univerzitetnem programu, ki se je zaradi prenove študijskega sistema preoblikoval v enovit magistrski študij, nadaljevala študij na isti smeri, in sicer v letu 2016. 19. Ob pravilni uporabi materialnega prava, upoštevaje zgoraj citirane določbe 13. člena ZŠtip-1 ter določbo 3. člena ZŠtip-1 v zvezi s 33. členom ZVis je ugotoviti, da je ZVis omogočil študentom, ki so pred prenovo študijskih programov že začeli študij, da te nadaljujejo, hkrati pa ZŠtip-1 pri tem ni izključil s tem povezane pravice do štipendije. Drugačna interpretacija navedenih zakonskih določb bi namreč pomenila neenakopravno obravnavo študentov, za kar v citiranih zakonskih določbah ni podlage.

20. Ob upoštevanju zgoraj navedenih pravnih podlag tožnica pravilno opozarja, da razpis ne ureja situacije v njenem konkretnem primeru. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožničino vlogo zavrnila na podlagi ugotovitve, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 3.3. točke javnega razpisa, ki določa, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katerega uveljavlja pravico do štipendije. Izpolnjevanje tega pogoja je tožena stranka ugotavljala z vpogledom v eVŠ in ugotovila, da je bila tožnica v izobraževalni program, v okviru katerega uveljavlja pravico do štipendije, prvič vpisana 29. 9. 2016, torej po 27 letu starosti (navedeno starost je dopolnila 31. 1. 2014).

21. Po presoji sodišče je bila odločitev organa prve stopnje preuranjena, ker ni upoštevala podatka, da je bila tožnica v program visokošolskega izobraževanja 2. stopnje vpisna na podlagi 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu.

22. Organ druge stopnje je odločitvi prvostopenjskega organa pritrdil, pojasnil pa je, da iz evidence eVŠ ne izhaja podatek, ki ga je pritožnica uveljavljala v pritožbi, da je bila v program Splošna medicina vpisana že v študijskem programu 2005/2006, ni pa predložila dokazila o vpisu v študijskem letu 2005/2006. Sodišče tej razlagi organa druge stopnje ne pritrjuje. V kolikor iz evidence podatek o vpisu ali razlogov vpisa v študijski program ni bil razviden, bi po presoji sodišča tožena stranka, tožnico morala pozvati k predložitvi manjkajočih podatkov in sporno dejansko stanje ugotoviti na podlagi podatkov o vpisu. Prav tako sodišče ne soglaša z razlago tožene stranke, da bi ta podatek morala predložiti tožnica, ker jo k temu določila javnega razpisa v poglavju 4. Dokumentacija, ne zavezujejo.

23. Prav tako sodišče ne more pritrditi navedbi organa druge stopnje, da tudi v primeru, če bi pritožničine navedbe držale, starostni pogoj ni izpolnjen, če vlagatelj študij nadaljuje po večletni prekinitvi, saj so se študijski programi v vmesnem obdobju spreminjali. Gre za razlago, ki po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni relevantna.

24. Ob upoštevanju določb javnega razpisa in prej navedenih določb ZVis, pa sodišče ne soglaša, niti z nadaljnjo razlago tožene stranke, da je razlaga, za katero se zavzema tožnica, v nasprotju z namenom ZŠtip-1, ki je v doseganju višje ravni izobrazbe ob sočasnem krajšanju dobe izobraževanja. Po presoji sodišča, morajo biti zaradi enakega dostopa vseh prijavljenih kandidatov na javni razpis določila slednjega jasna in nedvoumna, zato po presoji sodišča tožena stranka morebitnih pomanjkljivosti razpisa v pritožbenem postopku ne more dopolnjevati.

25. Ob dejstvu, da gre v konkretnem primeru za javni razpis, torej za drugo javnopravno stvar, se glede na določbo 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), uporabljajo smiselno. Tako se poleg določb javnega razpisa in ZŠtip-1 ter Pravilnika o dodeljevanju štipendij Ad futura upoštevajo predvsem tiste določbe ZUP, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih pravic udeležencem v postopku. Med takšne pravice sodi tudi pravica stranke do izjave, ki izhaja iz 9. člena ZUP. Upravni organ ni razpolagal s podatki o prvem vpisu tožnice, zato je po uradni dolžnosti vlogledal v podatke eVŠ, pri tem pa tožnici, preden je izdal odločbo, ni dal možnosti, da se o tem izjavi. Ker tega ni storil, je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ bo po prejemu izjave in morebitnih novih dokazov presoditi o tem, katera dejstva je šteti za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (10. člen ZUP). V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP).

26. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ po četrtem odstavku tega člena vezan na stališča sodišča. 1 Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 - odl. US, 18/98 - odl. US, 35/98 - odl. US, 99/99, 64/01, 100/03, 63/04, 94/06, 59/07 - ZŠtip, 15/08 - odl. US, 64/08, 86/09, 62/10 - ZUPJS, 34/11 - odl. US, 40/11 - ZUPJS-A, 78/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ, 65/17. 2 Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 - odl. US, 18/98 - odl. US, 35/98 - odl. US, 99/99, 64/01, 100/03, 63/04, 94/06. 3 Uradni list RS, št. 94/06.