Jedro

Ne bojler in ne plafonjera nista sestavina stanovanja ampak zgolj pritiklina, gre za pravno vprašanje (kvalificiranje). Nekaj, kar je pritiklina, ne more biti hkrati sestavina nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 21.4.2015: - zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 2.144,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2014 dalje do plačila (I. točka izreka), - tožniku naložilo, da toženki v roku 15 dni povrne pravdne stroške v višini 437,33 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi oz. podrejeno, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (vse s stroškovno posledico). Nesprejemljivo naj bi bilo, da je sodišče (kljub temu, da so bile njene navedbe oz. izpovedba protislovne) vse verjelo toženki in z njene strani predlaganim pričam. Zakaj je z njene strani predlagane priče ocenilo za verodostojne, ni obrazloženo. Na drugi strani je iskalo vse možne okoliščine, da kot neverodostojne prikaže priče, ki jih je predlagal tožnik. Šlo naj bi za selektivno oziroma neenakopravno obravnavanje strank (in prič). Toženka naj bi navajala, da so varovalke in stikala po njenem odhodu 29.5.2014 bili v prostoru. Na naroku pa je izpovedala, da jih ni bilo že ob prihodu 29.5.2014. Z njene strani predlagane priče so res izpovedale, da se niso dotaknili varovalk in stikal, kar pa ne drži (sodišče bi moralo njihove izjave ocenjevati bolj kritično). V nadaljevanju navaja, kaj naj bi izpovedale priče A. A., B. B. in C. C. Dejstvo je, da nobena od prič ni izpovedala, kar je ob zaslišanju izpovedala toženka, in sicer da varovalk in stikal že ob prihodu ni bilo. Upoštevaje izpovedbe toženke kot tudi z njene strani predlaganih prič, so, kar se tiče varovalk in stikal, nedvomno govorili neresnico (navaja, kaj naj bi v zvezi s tem izpovedale priče ...). Glede FID varovalk naj bi sodišče navedlo, da naj bi bile te v kletnem delu, česar pa toženka nikoli ni navajala in se tako tožnik (ki je bil zaslišan prvi) do tega ni mogel opredeliti. Ni šlo za varovalke v kleti ampak za tiste v kuhinji (sklicuje se na izpovedbo priče H. oziroma kaj naj bi sam v zvezi s tem pojasnil). Toženka je sicer navajala, da tega ni bilo že ob njenem prihodu, a ji glede na njene vseskozi spreminjajoče se izjave ne gre verjeti. Zakaj naj plafonjere ne bi bile sestavni del nepremičnine oziroma pritiklina, sodišče ni jasno navedlo. Prav gotovo se plafonjera šteje za sestavni del nepremičnine, saj je (drugače kot ostala svetila) trajno vgrajena in priklopljena v sam strop. Sodišče se pri ugotovitvi, da bojler ni sestavina stanovanja, sklicuje na sodno prakso, ki pa je ne navede, zaradi česar se tožnik do tega ne more opredeliti. Konkretni bojler, ki je bil pritrjen in vgrajen na steno, prav gotovo ni predstavljal samostojno stoječega bojlerja. V nadaljevanju pritožnik navaja, kaj naj bi prepričljivo pojasnil glede vrat v spalnici in kopalnici. Da so ta vrata prej bila, je popolnoma normalno. Ker jih sam ni odstranjeval, je to lahko s pomočniki storila le toženka. Prav tako naj bi bilo jasno izkazano, da je toženka odpeljala pipe iz kopalnice in kuhinje. Glede pip v kopalnici se z njene strani predlagane priče ne spominjajo, ali so to odpeljali. Vendar se glede na same toženkine navedbe pojavlja vprašanje verodostojnosti teh prič. Stališče sodišča, da je imela toženka, ker je opremila gornje prostore vikenda, pravico vse odnesti in da tožniku ni nastala nobena škoda, je nesprejemljivo. Gre namreč za pritikline in sestavni del stavbe, ki je tožnikova. Poudarja, da je imel popolnoma prav, ko je dne 29.5.2014 prosil nečaka D. D., da gre z njim. Navaja, kaj naj bi izpovedali E. E., F. F. in G. G.. V spisu naj bi se nahajale fotografije stanja pred prihodom toženke in po njenem odhodu, ki zgovorno kažejo na to, kakšno škodo je povzročila. Glede na to, da mu toženka očita, da je sam napravil te stvari, ni jasno, zakaj bi sam sebi delal škodo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakaj je sodišče prve stopnje verjelo toženki oziroma z njene strani predlaganim pričam, je sodišče prve stopnje pojasnilo v 10. točki obrazložitvi izpodbijane sodbe. Pritožbeni očitek, da tega ni storilo, zato ne drži. Prav tako je (v okviru iste obrazložitve) jasno poudarilo, zakaj (na drugi strani) ni sledilo izpovedbam tožnika oziroma prič, ki jih je predlagal on. Z ozirom na te razloge, v katere pritožnik ne uspe vzbuditi kakršnegakoli pomisleka,(1) je očitek, da naj bi sodišče prve stopnje stranke in priče obravnavalo neenakopravno, neutemeljen. Sodišče prve stopnje je nadalje v okviru 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj je na podlagi izpovedb prič, ki jih je predlagala toženka, zaključilo, da ne varovalk, ne stikal oziroma česarkoli povezanega z elektroinštalacijami dne 29.5.2014 niso odstranili. In le to je glede na same tožbene navedbe (očitke) v konkretnem primeru pomembno. Ali so varovalke in stikala ob njenem prihodu (seljenju) dne 29.5.2014 sploh (še) bile,(2) ni bistveno. Tožnik se z izpovedbami s strani toženke predlaganih prič ne strinja in jih označuje za neverodostojne, a tudi za to oceno kakšnih konkretnih (vsebinskih) razlogov ne ponudi.

6. Sodišče je v okviru 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da naj bi se FID stikala nahajala v kletnem delu stavbe, kamor toženka ni imela dostopa. Pritožnik v tej zvezi poudarja, da toženka tega nikoli ni navajala,(3) a ne uspe obrazložiti, kako naj bi omenjena zanj sporna ugotovitev sodišča prve stopnje kakorkoli vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe. Upoštevaje, da sodišče prve stopnje svojih dejanskih zaključkov ne gradi le na njej, tudi ni razvidno, kako naj bi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.(4) Da ne bojler in plafonjera nista sestavina stanovanja ampak zgolj pritiklina(5) (in s tem samostojen predmet stvarnih pravic – glej 16. in 17. člen SPZ(6)), je sodišče prve stopnje jasno in pravilno poudarilo v okviru 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za pravno vprašanje (kvalificiranje), ni jasno, kaj bi moralo v zvezi s tem še navesti. Prav tako okoliščina, da sodne prakse, katero omenja, konkretno ni opredelilo, še zdaleč ni razlog za očitek o neobrazloženosti. Pritožnik, ki se s takšno pravno opredelitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, podaja dejanske trditve,(7) ki so nove in zato prvenstveno nedopustne (prvi odstavek 337. člen ZPP(8)), na drugi strani pa je neprepričljivo tudi njegovo pravno razlogovanje.(9)

7. Zakaj je zaključilo, da notranjih vrat ob prihodu toženke na vikend dne 29.5.2014 ni bilo, je sodišče prve stopnje prav tako ustrezno obrazložilo (glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožnik tudi v tem oziru zgolj s sklicevanjem na to, kaj naj bi sam povedal, oziroma na „argument“, češ da naj bi bilo popolnoma normalno (običajno), da so v te prostore vrata vgrajena,(10) ne vzbudi nobenega pomisleka. Enako velja glede zaključkov, ki jih je sodišče prve stopnje naredilo v zvezi s pipami v kopalnici (glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožnik ne prepriča niti z navajanjem, da naj bilo ne le nelogično, ampak (domnevno) tudi izkazano,(11) da jih je odpeljala toženka. Ob tem, da kaže na neustrezno razlago vsebine institutov pritiklina oziroma sestavina stvari,(12) je hkrati povsem pavšalno tudi (smiselno) nasprotovanje zaključkom sodišča prve stopnje, da toženka dne 29.5.2014 ni odstranila nobene sestavine nepremičnine. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje (glej 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), so bile stvari, ki jih je toženka (skladno z dogovorom med pravdnima strankama) vzela, pritikline nepremičnine in njena last, z njihovo odstranitvijo pa tudi ni povzročila nobene škode oziroma vrednosti nepremičnine(13) ni zmanjšala. Tožnik tudi teh zaključkov zgolj z vztrajanjem, da mu je nastala škoda, seveda ne more izpodbiti. Iz istega razloga je povsem nerelevantno tudi navajanje, kaj naj bi se dogajalo v pravdnem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Krškem, zakaj je dne 29.5.2014 prosil nečaka G. G., da gre z njim, in kaj naj bi dne 29.5.2014 zaznali priči E. E. ter F. F. (oziroma sklicevanje na predložene fotografije, ki se nahajajo v spisu). Pravno bistvo argumentov, ki jih podaja sodišče prve stopnje, spregleda tudi pritožbeno „spraševanje“, zakaj naj bi (tožnik) sam sebi delal škodo.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Zgolj nestrinjanje oziroma (pavšalno) nasprotovanje namreč za to nista dovolj.

Op. št. (2): Toženka je namreč izpovedala, da jih ni bilo.

Op. št. (3): Okoliščina, da v pravdnem postopku velja razpravno načelo, tudi ne pomeni, da sodišče ne sme navesti, kaj naj bi izhajalo iz izvedenih dokazov Op. št. (4): Zaradi česar je brezpredmetno tudi nadaljnje pritožbeno razpravljanje, kaj naj bi o tem izpovedala priča D. oziroma tožnik sam.

Op. št. (5): Glej pravno mnenje objavljeno v VSJ Rev 1756/65, 24.9.1965. Op. št. (6): Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (7): V zvezi z dejanskimi značilnostmi konkretnega bojlerja oziroma plafonjere (kot take).

Op. št. (8): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (9): Če je nekaj v stanovanju pritrjeno (instalirano), to še ne pomeni, da imamo opravka z njegovo sestavino.

Op. št. (10): Kar seveda ne pomeni, da jih je v obravnavanem primeru odstranila toženka.

Op. št. (11): S čim (konkretno) pritožnik ne uspe pojasniti.

Op. št. (12): Nekaj, kar je (njena) pritiklina, namreč ne more biti hkrati sestavni del (sestavina) nepremičnine.

Op. št. (13): Ki je bila, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), čemur pritožba (konkretizirano) ne oporeka, v razdružitvenem postopku, ki je tekel med pravdnima strankama, ocenjena brez upoštevanja premičnin iz bivalnega dela (vikenda).