Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 4) zavrglo predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka in predlog za odpust obveznosti, ki ju je vložil 18. 9. 2015. Odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da je bil nad dolžnikom že voden postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 252/2011, v okviru katerega je bil tudi začet postopek odpusta obveznosti, ki pa je bil na podlagi ugovora upnika ustavljen in predlog za odpust obveznosti zavrnjen iz razloga, ker dolžnik ni izpolnjeval svoje zakonske obveznosti (sklep St 252/2011 z dne 25. 9. 2013). Posledično je bil s sklepom z dne 2. 12. 2013 postopek stečaja končan brez razdelitve.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je dolžnik s predlogom, ki ga je vložil 18. 9. 2015 uveljavljal iste razloge za insolventnost, kot so bili obravnavani v postopku opr. št. St 252/2011. Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da odpusta obveznosti ni mogoče ponovno predlagati za iste obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo. Upoštevaje učinke pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti je prvostopenjsko sodišče predlog dolžnika zavrglo, sklicujoč se na določbo 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

3. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča dolžnik vložil pritožbo. Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Osnovni namen postopka osebnega stečaja je v sorazmernem poplačilu upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Iz samih navedb dolžnika v pritožbi izhaja, da dolžnik nima premoženja, s katerim bi bil lahko dosežen ta namen in s tem utemeljen postopek vodenja osebnega stečaja.

6. S postopkom osebnega stečaja je mogoče zasledovati tudi namen uveljavljanja postopka odpusta obveznosti, ki se vodi znotraj postopka osebnega stečaja. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija relevantne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bil s sklepom St 252/2011 pravnomočno zavrnjen predlog dolžnika za odpust njegovih obveznosti. Zmotno je pritožbeno stališče, da ta odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Pritožbeno sodišče pritrjuje argumentaciji prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v tistem delu, ko ugotavlja, da je dolžnik v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja. V tem okviru se zato izkaže kot pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je predlog pritožnika zavrglo.

7. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).