Jedro

Ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, po katerem z neizdajo začasne odredbe ne bo nastala škoda otroku. Glede na to, da mati za otroka ves čas skrbi in, upoštevaje njegovo starost, bi tudi škoda, ki bi jo zaradi neurejenega statusa utrpela otrokova mati, vplivala na korist mld. otroka oz. bi otroku lahko nastala škoda.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem bi moral predlagatelj podati soglasje za izdajo potnega lista za mladoletnega sina.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Sodišču očita, da se ni izjasnilo glede neresničnih trditev nasprotnega udeleženca, ki so namenjena blatenju predlagateljice. Nasprotni udeleženec za svoje trditve ni ponudil niti enega dokaza, sodišče pa odgovora nasprotnega udeleženca niti ni vročilo predlagateljici, kar predstavlja kršitev kontradiktornosti postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (1). Sodišče ni raziskalo dejanskega stanja, zaključek sodišča, da bi lahko nasprotna udeleženka sama odšla v Srbijo, pa je neživljenjski. Zaključek sodišča, da bi odhod otroka v Srbijo lahko onemogočil ureditev stikov med otrokom in očetom, je brez podlage. Glede ugotovitve sodišča, da bi lahko otroka v tem času varoval nasprotni udeleženec, pa pritožnica navaja, da glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca dvomi, da je sposoben samostojno skrbeti za otroka, saj iz izvedeniškega izvida M. K,. izdelanega za potrebe postopka N 591/2009 izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2009 pregleden v Centru psihiatrične klinike ter je bilo ugotovljeno, da lahko ob povečani impulzivnosti nastanejo pri nasprotnemu udeležencu, motnje zapomnljivosti, pozornosti in koncentracije. Otroka ne bi bilo zato varno pustiti za več dni pri nasprotnem udeležencu. Sodišče tudi ni opravilo nobenih poizvedb, ali bi osebje materinskega doma sploh lahko sprejelo nalogo varstva otroka, niti predlagateljica kot skrbna mati otroka ne bi prepustila osebju materinskega doma. Potrebno je upoštevati otrokovo starost in dejstvo, da je otrok s predlagateljico vedno skupaj. Glede na hitrost, s katero sodišče obravnava zadevo, je tudi nerealno pričakovati, da bi bila nepravdna zadeva pravnomočno zaključena do leta 2010. V dopolnitvi pritožbe, pritožnica navaja, da materinski dom ne zagotavlja programa večdnevnega varstva otrok in prilaga dopis, ki potrjuje te njene navedbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, saj je ugotovilo, da ob sicer verjetno izkazani terjatvi, ni podan drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj ne gre za situacijo, v kateri je začasna odredba nujna, da se zagotovi korist mladoletnega otroka oziroma prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Po oceni sodišča bi lahko predlagateljica sama odšla v Srbijo urejat izdajo potnega lista, za mladoletnega otroka pa bi si organizirala varstvo. Sodišče je štelo, da je v otrokovo korist, da se pred morebitnim odhodom v Srbijo razreši vprašanje stikov. V pritožbi pa predlagateljica zatrjuje, da v primeru, da bi odšla v Srbijo sama (torej brez otroka), otroka ne more prepustiti v varstvo očetu, niti osebju v materinskem domu. Zatrjuje, da ima oče zdravstvene težave, zaradi katerih je bila v nepravdnem postopku postavljena izvedenka medicinske stroke, iz izvedeniškega izvida pa izhaja, da lahko nastanejo pri nasprotnem udeležencu motnje zapomnljivosti, pozornosti in koncentracije. Izkazala je tudi, da otroka ne more prepustiti v varstvo osebju materinskega doma, saj le ta ne zagotavlja večdnevnega varstva otrok, saj vsaka mati prevzema popolno odgovornost glede vzgoje in varstva svojega otroka. Ob takih pritožbenih navedbah, iz katerih izhaja, da oče otroka ne more varovati, prav tako otroka ne morejo varovati v materinskem domu izhaja, da mora predlagateljica ob odhodu v Srbijo otroka vzeti s seboj. Vsega tega pa pritožbeno sodišče niti ne more preveriti, saj v spisu o tem ni podatkov. Ključna okoliščina, ali bi otroka lahko čuval oče, ali morda kdo drug, je nepreverljiva. Prvostopno sodišče je tako po oceni pritožbenega sodišča ob zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo napačno uporabilo, zato je bilo potrebno pritožbi predlagateljice ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

Na koncu pritožbeno sodišče še dodaja, da po njegovi oceni ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, po katerem z neizdajo začasne odredbe ne bo nastala škoda otroku. Glede na to, da mati za otroka ves čas skrbi in upoštevaje njegovo starost, bi tudi škoda, ki bi jo zaradi neurejenega statusa utrpela otrokova mati, vplivala na korist mld. otroka oz. bi otroku lahko nastala škoda.

(1) Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP.