Jedro

Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sicer res tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine za odločitev o takšnem predlogu in jih tudi celovito presoditi, še posebej takrat, ko takšnega storilca ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbi navaja, da je sodišče odločalo na podlagi predvidevanja kot izhaja iz 5. točke izpodbijanega sklepa in je predlog zavrnilo, ker naj bi izražal kritičen odnos do dela prekrškovnih organov, pri čemer zmotno ugotavlja, da zaradi kritičnosti do dela sodišča obstaja možnost ponavljanja prekrškov, takšne navedbe sodišča so pavšalne in abstraktne. Sodišče prve stopnje je večji del izpodbijanega sklepa namenilo kritiziranju storilca in ga obremenjevalo, ni pa ugotavljalo dejstev, ki gredo storilcu v korist, niti ga ni povabilo na zaslišanje in mu dalo možnost, da bi sodišču pojasnil navedbe, ki jih sodišče smatra za kritičen odnos do dela prekrškovnih organov. Sodišče prve stopnje tako v konkretnem postopku sploh ni ugotavljalo in upoštevalo dejstev, ki gredo storilcu v korist, saj ga niti ni bilo sposobno povabiti na zaslišanje, pri katerem bi ugotavljalo prejšnje življenje, obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih bi naj storil prekršek.

Pritožba je utemeljena.

Peti odstavek 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da sodišče pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih je prekršek storil ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. Pri odločanju o odložitvi izvršitve mora sodišče upoštevati vse zgoraj navedene odločilne okoliščine in jih presoditi celovito, za ugotovitev teh okoliščin pa lahko sodišče tudi razpiše narok za ugotovitev upravičenosti odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, na katerega povabi storilca prekrška in izvede potrebne druge dokaze. Da bi lahko odločilo o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora torej sodišče prve stopnje presoditi širok spekter okoliščin, na podlagi katerih lahko sprejme zaključke o verjetnosti, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal in da bo izpolnil obveznosti, ki mu jih bo naložilo sodišče. Kot je razvidno iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče pri presoji okoliščin pomembnih za odločitev o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo zgolj storilčev odnos do dela prekrškovnih organov in dela psihiatra, ki je opravil del kontrolnega zdravniškega pregleda, nekritičnost do storjenih prekrškov, ki po mnenju prvostopenjskega sodišča po pravnomočnosti postopkov ni več sprejemljivo, ter okoliščino, da je storilec voznik začetnik. Gre le za nekaj izmed navedenih v petem odstavku 202.d člena ZP-1 okoliščin, pri čemer pa prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo in upoštevalo stopnje odgovornosti za storjena prekrška, narave in teže storjenih prekrškov, okoliščin, v katerih sta bila prekrška storjena, storilčevega prejšnjega življenja, medtem ko je o osebnosti storilca sklepalo zgolj na podlagi storilčevega kritiziranja dela prekrškovnih organov in psihiatra. Pri tem je očitno spregledalo, da je storilec v predzadnjem odstavku svojega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (po izraženi kritičnosti do dela prekrškovnih organov in psihiatra) navedel tudi, da sodišču sporoča, da s svojim gibanjem z motornim vozilom v cestnem prometu ne bo več povzročal prekrškov oziroma kršil določil Zakona o pravilih cestnega prometa, saj se bo v cestnem prometu gibal še naprej z veliko pozornostjo do ostalih udeležencev in da bo v bodoče poskrbel v postopku z uradnimi osebami, da bodo le-te z njim postopale v skladu s pozitivno zakonodajo. Ob takšni pisno izraženi pripravljenosti na doslednejše spoštovanje cestnoprometnih predpisov kot tudi ob okoliščinah v zvezi s strojenima prekrškoma (glede na to, da je o odgovornosti za oba prekrška, za katera so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, bilo odločeno s plačilnima nalogoma, iz katerih niso razvidne okoliščine, v katerih sta bila prekrška storjena), bi moralo prvostopenjsko sodišče bolj poglobljeno raziskati okoliščine, ki so pomembne za presojo obstoja resnega namena obdolženca, da odpravi vzroke za svoje kršitve cestnoprometnih predpisov. V ta namen bi lahko v skladu s petim odstavkom 202. d člena ZP-1 zaslišalo storilca in se prepričalo o resnosti storilčevih obljub, s čimer bi mu tudi omogočilo, da pojasni, kaj je želel povedati s temi navedbami, ki jih sodišče smatra za kritičen odnos do dela prekrškovnih organov. Pritožbeno sodišče pa še poudarja, da je sicer predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora prvostopenjsko sodišče kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine pomembne za presojo utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in jih celovito presoditi. Posebej pa takrat, ko gre za storilca, ki ga ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo. Ravno za takšne primere je sodišču dana možnost, da storilca zasliši na naroku in se o nekaterih okoliščinah, pomembnih za odločitev o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot npr. o osebnosti storilca, okoliščinah storjenih prekrškov) neposredno prepriča. Storilec tako v pritožbi utemeljeno smiselno zatrjuje, da so ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede odločilnih dejstev za sprejem izpodbijane odločitve nepopolne in da je odločitev prvostopenjskega sodišča zaradi tega preuranjena ter da bi ga lahko sodišče prve stopnje v primeru nerazumevanja ali nejasnosti tudi zaslišalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče v prvi vrsti zaslišati storilca in ugotoviti vse zgoraj izpostavljene okoliščine, ki vplivajo na odločitev o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ponovno oceniti, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.