Jedro

Odločba o prenehanju skupne obratovalnice na podlagi odjave (1. točka 1. odstavka 95. člena obrtnega zakona) je ugotovitvena in ne konstitutivna odločba, zato čas prenehanja ni možno vezati na pravnomočnost odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti z dne 26.11.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 20.10.1992, s katero je bilo ugotovljeno, da je skupna obratovalnica 17.4.1992 prenehala obratovati in da je prenehanje poslovanja vpisano v register obrtnih obratovalnic, in to odločbo ob reševanju pritožbe spremenila tako, da se glasi:

1.) skupna obratovalnica s firmo - ... "zbiranje in brikitiranje industrijskih odpadkov," preneha po pravnomočnosti te odločbe.

2.) Prenehanje skupne obratovalnice se vpiše v register obratovalnic pod registrsko številko .... V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da bi moral prvostopni organ na podlagi ugotovitve, da je obrtna delavnica prenehala s poslovanjem, izdati odločbo o prenehanju. Takšna odločba je konstitutivna odločba, ki učinkuje od dneva izdaje. Zato lahko obratovalnica pravnomočno preneha šele potem, ko postane odločba izvršljiva, to je po pravnomočnosti odločbe o prenehanju. Vsako določanje datuma prenehanja v izreku odločbe je nepravilno in nepotrebno, zato je tožena stranka spremenila izrek prvostopne odločbe.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno interpretirala določbe obrtnega zakona, poleg tega pa je odločbo organa prve stopnje spremenila v škodo tožnika, čeprav je vložil pritožbo le on. Pri prenehanju obratovalnice na podlagi odjave gre za ugotovitveno odločbo. Sicer pa je tožeča stranka že v upravnem postopku na prvi stopnji zatrjevala, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje obratovalnice po 97. členu obrtnega zakona, saj je bila električna energija obratovalnici odklopljena 2.4.1990, za leto 1991 pa tožnik ni imel osnove za odmero davka. Potrebno bi bilo odločiti, da je obratovalnica prenehala 60 dni po 2.4.1990, to je 1.6.1990 in ne tako kot je odločila tožena stranka. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru gre za prenehanje skupne obratovalnice na podlagi 1. točke 1. odstavka 95. člena v zvezi s 102. členom obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89), saj je iz podatkov upravnih spisov razvidno, da je tožnik z vlogo z dne 17.4.1993 odjavil obratovalnico z istim datumom. Toda tožena stranka je napačno interpretirala citirani zakon in ravnala v nasprotju z njim, ko je čas prenehanja obratovalnice na podlagi odjave vezala na pravnomočnost odločbe, saj je odločba o prenehanju obratovalnice na navedeni pravni podlagi ugotovitvena in ne konstitutivna kot to napačno razlaga tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe in na tej podlagi spreminja odločbo I. stopnje. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da je s spremenjenim izrekom datum prenehanja obratovalnice pomaknjen v škodo tožnika, pa tudi sicer je tožena stranka kršila 243. člen zakona o splošnem upravnem postopku, ker je samo spremembo tehnično nepravilno opravila, saj se sprememba odločbe izvede tako, da se odločba I. stopnje odpravi in o stvari odloči. Pri ponovni obravnavi zadeve naj tožena stranka upošteva tudi, da prvostopna odločba v izreku ne sledi zakonski terminologiji, saj govori o prenehanju poslovanja namesto o prenehanju obratovalnice in ne upošteva, da prenehanje obratovalnice, (ne poslovanja) ne more biti vpisano v register obratovalnic pred pravnomočnostjo odločbe. Ker ni odpravila te nepravilnosti je izpodbijana odločba nezakonita tudi iz teh razlogov. V tem obsegu je tožba utemeljena. Ne more pa tožnik uspeti z ugovori, ki kažejo na prenehanje obratovalnice na drugi podlagi.

Glede na navedeno je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je tako kot zakon o splošnem upravnem postopku sodišče uporabilo kot republiška predpisa skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).