Jedro

Sodna praksa je enotna tudi v stališču, da ima kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 pomembne elemente kaznivih dejanj tako proti premoženju kot proti gospodarstvu, saj so z njim očitno kršene premoženjske pravice delavca, saj gre za neupoštevanje plače v pokojninsko osnovo in s tem vpliv na višino delavčeve pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter predlogu za odpust obveznosti ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Stečajni dolžnik je vložil predlog za odpust obveznosti z dne 10. 12. 2021 (PD1). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 3. 2022 (PD 18) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika in določilo preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti, ki se je izteklo 9. 3. 2025. Po poteku preizkusnega obdobja je v skladu s četrtim odstavkom 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) po uradni dolžnosti preverilo, ali obstoji ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po navedenem zakonskem določilu odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem in drugem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Obsojen je bil, da ni ravnal v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o prispevkih za socialno varnost, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakona o davčnem postopku, ko sprva kot dejanski poslovodja, kasneje pa kot direktor družbe, ni poskrbel za plačilo in obračun zakonsko predpisanih prispevkov za socialno varnost ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je petim zaposlenim omejil pravico do plače in jih prikrajšal za pravico, da bi se jim plača v kritičnem obdobju upoštevala v izračun pokojninske osnove.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep nedopusten že iz razloga, ker ga je sodišče prve stopnje izdalo po preteku osem dnevnega roka, ki je določen v drugem odstavku 407. člena ZFPPIPP. Navedeni rok se nanaša na izdajo in objavo sklepa o odpustu obveznosti. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo na podlagi drugega odstavka 400. člena v zvezi s petim odstavkom 407. člena ZFPPIPP.

7.Ko je sodišče prve stopnje po poteku preizkusnega obdobja po uradni dolžnosti preverilo, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, je z vpogledom v izpis iz kazenske evidence (PD 54) in sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 000/2021 z dne 19. 7. 2023 (PD 57) ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1. Ker je stečajni dolžnik z ugotovljenim pravno relevantnim dejstvom nedvomno seznanjen, saj pravnomočnost kazenske sodbe predpostavlja, da mu je bila vročena, ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da nima dostopa do teh listin. Ne nazadnje v pritožbi ugotovljeno pravno relevantno dejstvo priznava, zato ne more uspeti niti z očitkom, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati, da se do sodbe opredeli.

8.Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa potrebno njegovo zaslišanje. Obstoj ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP je razviden iz listin, katero drugo pravno relevantno dejstvo ali okoliščino bi bilo potrebno razjasniti z njegovim zaslišanjem, pa v pritožbi ne navaja.

9.Pritožnik nadalje ne more uspeti z očitkom, da kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen, ne spada med kazniva dejanja proti premoženju in gospodarstvu iz 23. in 24. poglavja KZ-1. Ustaljeno je stališče sodne prakse, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je treba zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo. Sodna praksa je enotna tudi v stališču, da ima kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 pomembne elemente kaznivih dejanj tako proti premoženju kot proti gospodarstvu, saj so z njim očitno kršene premoženjske pravice delavca, saj gre za neupoštevanje plače v pokojninsko osnovo in s tem vpliv na višino delavčeve pokojnine.

10.Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da ni bilo oškodovanja, in dokazili, da je dolg iz naslova neplačanih prispevkov za zaposlene v celoti poravnal. ZFPPIPP pri oviri iz 1. točke drugega odstavka 399. člena določa, da je podana, če je izpolnjen zakonski dejanski stan pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Sodna praksa se je že izrekla, da pri presoji ni relevantno, ali je bil s kaznivim dejanjem, ki v obravnavanem primeru pomeni oviro za odpust obveznosti, stečajni dolžnik dejansko okoriščen, kot tudi ne, ali je bilo kasneje odpravljeno oškodovanje delavcev. Navedeni okoliščini na obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ne vplivata.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti dolžniku ni dovoljen, ker je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba pa do poteka preizkusnega obdobja še ni bila izbrisana iz kazenske evidence in do poteka preizkusnega obdobja tudi niso bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 400. člena v zvezi s petim odstavkom 407. člena ZFPPIPP).

12.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1VSL sklepi Cst 286/2024 z dne 5. 12. 2024, Cst 267/2020 z dne 14. 8. 2020, Cst 64/2019 z dne 5. 2. 2019, Cst 418/2018 z dne 5. 9. 2018 in Cst 407/2017 z dne 11. 7. 2017.

2VSL sklepa Cst 267/2020 z dne 14. 8. 2020 in Cst 64/2019 z dne 5. 2. 2019.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5