Jedro

V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).

Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.

Izrek

1/. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep (III. točka izreka prvostopenjske odločbe) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2/. V preostalem delu se pritožba zavrne in se zamudna sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu (II. točka izreka prvostopenjske odločbe) potrdi.

3/. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano II. točko izreka zamudne sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva, da tožena stranka mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti. S sklepom pod izpodbijano točko III prvostopenjske odločbe pa je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevek na plačilo civilne kazni v višini mesečnega nadomestila za javno priobčevanje fonogramov po tarifi tožeče stranke, ki ustreza načinu in obsegu priobčevanja fonogramov pri opravljanju dejavnosti tožene stranke, povečanega do 200%, v višini, ki jo bo določilo sodišče, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zavrnilni del zamudne sodbe (II. tč. izreka) in sklep (III. tč. izreka) vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe tako, da bo njenemu zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V vsakem primeru pritožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi naloži v plačilo toženi stranki.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sklep (II. tč. izreka prvostopenjske odločbe) Sodišče prve stopnje je zahtevek na plačilo civilne kazni zavrglo na podlagi ugotovitve, da je tožba v tem delu nepopolna oziroma nerazumljiva ter svojo odločitev oprlo na določilo 2. odstavka 108. člena ZPP.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, št. 50/2010) z dne 20. 05. 2010 razveljavilo določilo 2. odstavka 108. člena ZPP.

Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (z naslednjim dnem po objavi ustavne odločbe, to je dne 25. 06. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.

Pritožbeno sodišče je zato v okviru uradnega preizkusa (2. odst. 350. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati po določilu 1. (in 3.) odstavka 108. člena ZPP.

O pritožbi zoper zamudno sodbo (III. tč. izreka prvostopenjske odločbe) Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na dolžnost bodočega mesečnega poročanja o obsegu javnih priobčitev fonogramov tožeči stranki, zavrnilo zaradi neodpravljive nesklepčnosti, na podlagi 4. odst. 318. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

V primeru uporabe avtorskih del je uporabnik dolžan pridobiti materialne avtorske pravice in plačati nadomestilo za uporabo avtorskih del. Če uporabnik avtorskih del ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, krši materialne avtorske pravice in nosi vse posledice, ki jih zakon določa v primeru kršitve avtorskih pravic. Pravilne so zato pritožbene trditve, da Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) izrecno ne določa, da je uporabnik s kolektivno organizacijo dolžan skleniti pogodbo, je pa kljub temu dolžan pri javni priobčitvi fonograma plačevati primerno nadomestilo (1. odst. 130. čl. ZASP). V takem primeru gre za neupravičeno pridobitev koristi na strani uporabnika varovanih del, katere plačilo upravičenec lahko od uporabnika zahteva na podlagi določil 198. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), zaradi kršitve avtorske pravice pa upravičenec lahko zahteva tudi plačilo civilne kazni ali odškodnine po 2. in 3. odstavku 168. člena ZASP.

ZASP v 4. odstavku 159. člena določa, da so uporabniki varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, dolžni enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi. Dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev dolžnosti obveščanja pa je določena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo (2. tč. 1. odst. 185. čl. ZASP). Navedena zakonska določba pa tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu z določilom 4. odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).

Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti. Nesklepčnosti zahtevka v tem delu torej ni mogoče odpraviti, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek v tem delu na podlagi 4. odst. 318. člena ZPP zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP zamudno sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu (II. tč. izreka) potrdilo.

Pritožbeni stroški V posledici delne razveljavitve prvostopenjske odločbe je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (4. odst. v zvezi s 3. odst. 165. člena ZPP).