Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sklep I U 2038/2018-12

ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.2038.2018.12 Upravni oddelek

dovolitev zadrževanja zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ugotovitvena tožba tožbeni predlog akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
Upravno sodišče
20. oktober 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji podeljuje odločba o dovolitvi zadrževanja le tujcu, ki je v postopku odstranitve, zaradi česar je logično, da o dovolitvi zadrževanja ni mogoče odločati, če je bil tujec že odstranjen. Zato si tožnik, glede na to, da v Republiki Sloveniji ni več v vrnitvenem postopku, po presoji sodišča z odpravo sporne odločbe, izdane v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe tožene stranke, odprava 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja po nadzorstveni pravici in dovolitev zadrževanja na podlagi prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, glede na navedeno okoliščino namreč ne bi imeli nobenega učinka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo za razveljavitev po nadzorstveni pravici, ki jo je tožnik vložil zoper 2. točko izreka odločbe Policije, Generalne policijske uprave, Uprave uniformirane policije, Centra za tujce (v nadaljevanju organ), št. 2253-61/2018/16 (216-8) z dne 23. 4. 2018 o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS).

2. Organ je v 1. točki navedene odločbe z dne 23. 4. 2018 odločil, da se tožniku dovoli zadrževanje v RS od 23. 4. 2018 do 23. 10. 2018 po drugi alineji drugega odstavka 73. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), ker ni imel in si ni mogel priskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je. Z 2. točko izreka odločbe pa je odločil, da se prošnja za dovolitev zadrževanja po prvi alineji (tujčeva odstranitev iz RS zaradi spoštovanja načelu nevračanja ni dovoljena) in sedmi alineji (tujca država, katere državljan je, ni pripravljena sprejeti) drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 zavrne, ker zaradi nepotrjene tožnikove istovetnosti še ni znana država vračanja.

3. V nadaljevanju so povzete tožnikove navedbe v zahtevi za razveljavitev po nadzorstveni pravici, iz katerih je razvidno, da bi moral organ izdati delno odločbo, s katero bi zahtevku po drugi alineji ugodil, odločanje o delu zahtevka po prvi in sedmi alineji 73. člena ZTuj-2 pa odložil in ne zavrnil. Zato je tožnik trdil, da o bistvenem zahtevku prošnje ni bilo odločeno, zaradi česar gre po njegovem mnenju za zmotno uporabo materialnega prava, kar je razlog za uporabo izrednega pravnega sredstva po drugem odstavku 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)[1](#sdfootnote1sym).

4. Po presoji tožene stranke je organ po ugotovitvi, da tožnik nima in si ne more priskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je, pravilno uporabil drugo alinejo drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 in tožniku dovolil zadrževanje v RS za čas 6 mesecev, kar je po tretjem odstavku 73. člena ZTuj-2 najdaljše obdobje za dovolitev zadrževanja v RS.

5. Glede na navedeno tožena stranka pri izdaji odločbe o dovolitvi zadrževanja ni ugotovila kršitev materialnega prava, zato je menila, da pogoj očitne kršitve materialnega predpisa po drugem odstavku 274. člena ZUP ni izpolnjen. Ker je organ ugodil tožnikovi prošnji za dovolitev zadrževanja po drugi alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, po stališču tožene stranke ni treba odložiti ugotavljanja razlogov iz prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, saj je bilo s tem že odločeno o tožnikovi pravici do zadrževanja v RS. Alternativno določeni razlogi za dovolitev zadrževanja v drugem odstavku 73. člena ZTuj-2 po presoji tožene stranke ne pomenijo, da je bilo postavljenih več zahtevkov za dovolitev zadrževanja, ampak le eden, za obstoj katerega je tožnik navedel več razlogov. Vprašanje o tem, kakšno odločbo bi moral izdati organ, je po mnenju tožene stranke procesno in ne materialnopravno, česar pa ZUP v zvezi z uporabo obravnavanega pravnega sredstva ne predvideva.

6. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je organ z odločbo sicer dovolil zadrževanje v RS, vendar le na podlagi druge alineje 73. člena ZTuj-2. Trdi, da bi moral organ z delno odločbo zahtevku po drugi alineji ugoditi, odločanje o zahtevkih po prvi in sedmi alineja 73. člena ZTuj-2 v zvezi z 72. členom ZTuj-2 pa odložiti zaradi obrazložitve, “da presoja tožnikove identitete v trenutni fazi postopka ni mogoča, saj zaradi nepotrjene istovetnosti še ni znana država vračanja”. Glede na navedeno, ko o delu zahtevka ni bilo odločeno, tožnik meni, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, zaradi česar bi morala tožena stranka odločbo v 2. točki izreka razveljaviti.

7. V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja razloge izpodbijane odločbe.

8. V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da je bila izpodbijana odločba tri tedne po izdaji razveljavljena z odločbo o prenehanju dovolitve zadrževanja v RS z dne 16. 5. 2018, v zvezi s katero poteka spor v zadevi I U 1264/2018. Trdi, da tožena stranka ob razveljavitvi izpodbijane odločbe ni presojala tožnikove zahteve po prvi in sedmi alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2. Poudarja, da mu je bilo s tem onemogočeno naknadno presojanje razlogov, ki se nanašajjo na spoštovanje načela nevračanja.

9. Tožena stranka v pripravljalni vlogi izpostavlja, da je zaradi tožnikove nepismenosti vprašljivo, če v slovenščini sestavljeni tožba in pripravljalna vloga izražata pravo tožnikovo voljo. Zato je po njenem mnenju podan razlog za zavrženje tožbe po tretji alineji prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Poudarja, da tožnik po vrnitvi v Gambijo (17. 5. 2018) ni navajal konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je v Gambiji njegovo življenje ali svoboda ogrožena ali da bi bil izpostavljen mučenju in drugim nečloveškim in poniževalnim kaznim ali ravnanju. Zato po mnenju tožene stranke ni izkazal, da izpodbijani upravni akt posega v njegovo pravico, zaradi česar nima pravnega interesa za odločanje v tem sporu. Ugoditev tožbi po stališču tožene stranke ne more privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja, saj ne obstaja pravna podlaga za njegovo vrnitev nazaj v RS. Zato predlaga, naj sodišče zavrže tožbo.

10. Tožba ni dovoljena.

11. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.[2](#sdfootnote2sym)

12. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik trenutno v Gambiji, kamor je bil prisilno vrnjen na podlagi izdane in izvršene odločbe o vrnitvi. Sporen je odgovor na vprašanje, ali bi si tožnik glede na navedeno okoliščino z ugoditvijo tožbi lahko izboljšal svoj pravni položaj, kar je treba presojati z vidika v upravnem odločanju uporabljenega predpisa, veljavnega v času prvostopenjskega odločanja.[3](#sdfootnote3sym) Predpisa, ki sta za obravnavano zadevo bistvena, sta ZUP in ZTuj-2 (vključno z novelo ZTuj-2E, Uradni list RS, št. 59/17 z dne 27. 10. 2017), saj je bila izpodbijana odločba izdana v upravnem postopku po nadzorstveni pravici[4](#sdfootnote4sym) v okviru presoje pravilnosti 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji, izdane na podlagi 73. člena ZTuj-2. 13. Pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji podeljuje odločba o dovolitvi zadrževanja le tujcu, ki je v postopku odstranitve[5](#sdfootnote5sym), [6](#sdfootnote6sym), zaradi česar je logično, da o dovolitvi zadrževanja ni mogoče odločati, če je bil tujec že odstranjen. Zato si tožnik, glede na to, da v Republiki Sloveniji ni več v vrnitvenem postopku, po presoji sodišča z odpravo sporne odločbe, izdane v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe tožene stranke, odprava 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja po nadzorstveni pravici in dovolitev zadrževanja na podlagi prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, glede na navedeno okoliščino namreč ne bi imeli nobenega učinka.

14. Navedenega stališča ni mogoče razumeti na način, da tožniku sodno varstvo zoper odločbo tožene stranke v danih okoliščinah ni zagotovljeno. V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 tožnik namreč lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), vendar tega ni storil. Sodišče pa presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), ki ga v tožbi sicer ni posebej uveljavljal. S tem zvezi je namreč navedel le, da vlaga tožbo, ker je izpodbijana odločba napačna, zaradi česar je sodišče tudi ob upoštevanju tožbenih navedb štelo, da smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1[7](#sdfootnote7sym) zavrglo, ne da bi se opredeljevalo do ostalih tožbenih navedb.

[1](#sdfootnote1anc)Ta določa, da je odločbo, ki je bila v upravnem postopku izdana in vročena, mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Za očitno kršitev materialnega predpisa gre, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno.

[2](#sdfootnote2anc)Tako na primer sklep Vrhovnega sodišča I Up 68/2017 z dne 20. 6. 2017. [3](#sdfootnote3anc)Tako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010, X Ips 224/2007 z dne 1. 7. 2010, X Ips 496/2010 z dne 1. 9. 2011, X Ips 243/2013 z dne 5. 2. 2014).

[4](#sdfootnote4anc)Možnost pristojnega organa, da po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, ureja 274. člen ZUP.

[5](#sdfootnote5anc)Po svoji pravni naravi je odločba o dovolitvi zadrževanja konstitutivna (sklep Vrhovnega sodišča I Up 44/2017 z dne 7. 6. 2017, 7. točka obrazložitve).

[6](#sdfootnote6anc)Tovrstno dovoljenje se izda, če je izpolnjen eden od vsebinskih pogojev iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, med drugim,tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je (druga alineja drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, ki je bila veljavna v času odločanja v upravnem postopku). Ali je pogoj izpolnjen, ugotavlja upravni organ v postopku, ki se začne na prošnjo tujca ali po uradni dolžnosti, dovoljenje pa se izda za dobo šestih mesecev (v času odločanja v upravnem postopku veljavni tretji odstavek 73. člena ZTuj-2).

[7](#sdfootnote7anc)Glasi se: "Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist."

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia