Jedro

V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tako tožnik, kot tudi prizadeta stranka pisno izjavo o sprejemu ponudbe podala v zakonsko določenem roku, to je pred zapuščinskim postopkom, kar glede na zgoraj navedeno stališče pomeni, da je bil pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote s sprejemom ponudbe. Zato je naloga upravne enote, da ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v trenutku sprejema ponudbe odobri ali zavrne odobritev pravnega posla, pri čemer razlogi, zaradi katerih upravna enota pravnega posla ne odobri, izhajajo iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ.

Izrek

I. Tožba zoper 1. točko izreka sklepa Upravne enote Novo mesto št. 330-871/2012-30 z dne 1. 7. 2015 se zavrže. II.V preostalem delu se tožbi ugodi, sklep Upravne enote Novo mesto št. 330-871/2012-30 z dne 1. 7. 2015 se v 2. in 3. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Novo mesto (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) zavrgla vlogi A.A. (1. točka izreka sklepa) in tožnika (2. točka izreka sklepa) v zadevi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom ter odločila, da bo o zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka odločila s posebnim sklepom (3. točka izreka sklepa).

2. Prvostopenjski organ zavrženje tako vloge tožnika, kot tudi vloge A.A. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) utemeljuje na ugotovitvi, da je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovil, da so nepremičnine, ki so predmet upravnega postopka (nepremičnine parc. št. 1411/0, 1375/0, 1461/0, vse k.o. ...), že prešle na novega lastnika, to je A.A., in sicer na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu št. D 531/2014 z dne 12. 2. 2015, zato meni, da so izpolnjeni pogoji za zavrženje obeh vlog na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritrjuje razlogom iz izpodbijanega sklepa, ob tem pa še dodatno pojasnjuje, da zaradi že opravljenega prehoda lastninske pravice na enega izmed kupcev, namena iz drugega odstavka 22. člena ZKZ ni mogoče zasledovati. Ob odobritvi pravnega posla bi se namreč izbrani kupec na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo, do česar pa je že prišlo, vendar ne na podlagi dokončne upravne odločbe, ampak na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je prvostopenjski organ s prekinitvijo postopka do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka po pokojni B.A. kršil pravila postopka, in sicer 1. točko prvega odstavka 153. člena v povezavi s 1. točko drugega odstavka 50. člena ZUP, saj je o prekinitvi postopka odločil izven zakonskih pooblastil. S tem je povzročil nedovoljena razpolaganja v zapuščinskem postopku v njegovo škodo. Ob upoštevanju, da mu s sklepom o dedovanju opr. št. D 531/2014, kot tudi v do sedaj izvedenem upravnem postopku, ni bila priznana nikakršna pravica, niti naložena nikakršna obveznost, niti o tej njegovi pravici oz. upravni zadevi ni bilo že kdaj pravnomočno odločeno, je mnenja, da je prvostopenjski organ ravnal po napačnem pravnem temelju, saj je vlogo zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Slednje bi po mnenju tožnika lahko storil le, če bi tožnik vložil novo zahtevo, česar pa tožnik ni storil, prav tako pa se glede istovetne upravne zadeve tudi ni vodil upravni ali sodni postopek. Po oceni tožnika tako prvostopenjski, kot tudi drugostopenjski organ, nista opravila preizkusa, ali gre v upravnem in sodnem postopku za isto zadevo, za isto pravno podlago, ali je namen postopka isti, ali odločanje temelji na istem dejanskem stanju in ali je zaradi navedenega tožnik izgubil pravni interes, da se upravni postopek nadaljuje.

5. Po mnenju tožnika bi moral organ prvenstveno izdati odločbo, s katero bi ustavil postopek ali pa zavrnil tožnikovo zahtevo oziroma vlogo, ne pa da je izdal sklep, s katerim je tožnikovo vlogo zavrgel. S tem, ko je tožnikovo vlogo zavrgel, ga je prizadel v njegovi pravici in pravni koristi glede na dejstvo, da je bil zavezovalni posel med tožnikom in pokojno B.A. sklenjen že z dnem, ko je slednja prejela izjavo o sprejemu ponudbe, prodajna pogodba pa je bila sklenjena pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla.

6. S tem, ko je prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu navedel, da je vlogo stranke zavrnil (opomba sodišča: pravilno zavrgel), ker postopek ni potekal v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZKZ, ob tem pa ni navedel, kateri je tisti drugi zakon, na podlagi katerega je ugotavljal tožnikovo predkupno pravico, je storil tudi kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijan sklep ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

7. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Prizadeta stranka v tem postopku, na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

9. Tožba v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijanega sklepa, to je v delu, ki se nanaša na zavrženje vloge A.A., ni dovoljena.

10. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

11. Tožnik izpodbija celoten sklep prvostopenjskega organa, torej tudi 1. točko izreka, s katero je bila zavržena vloga prizadete stranke za odobritev pravnega posla. To pomeni, da je tožnik vložil tožbo tudi zoper del sklepa, s katerim ni bilo poseženo v njegov pravni položaj (kaj takega ne izhaja niti iz tožbe), saj mu v tem delu ni bila naložena nobena obveznost, niti ni bilo odločeno o njegovi pravici.

12. Ker tožnik za izpodbijanje 1. točke izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj si z njegovo odpravo ne more izboljšati pravnega položaja, je sodišče tožbo v tem delu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

13. V preostalem delu je tožba utemeljena.

14. V predmetni zadevi ni sporno, da je sedaj pokojna B.A. podala ponudbo za prodajo nepremičnin parc. št. 1411/0, 1375/0, 1461/0, vse k.o. ..., to je nepremičnin, ki predstavljajo kmetijska zemljišča oziroma gozdove. Prav tako ni sporno, da sta pisno izjavo o sprejemu ponudbe podala tako tožnik kot tudi prizadeta stranka ter da sta oba v zakonsko določenem roku na prvostopenjski organ podala tudi vlogo za odobritev pravnega posla. Sporno tudi ni, da je pred pravnomočno odločitvijo glede odobritve pravnega posla prodajalka B.A. umrla ter da se je prizadeta stranka, na podlagi v zapuščinskem postopku podane izjave oporočne dedinje, s katero je slednja pripoznala izločitveno pravico prizadete stranke, kot upnice po prodajni pogodbi z dne 1. 3. 2012, že vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica predmetnih nepremičnin.

15. Sporno je, ali je toženka (prvostopenjski organ) na podlagi ugotovitve, da je prizadeta stranka v drugem postopku pridobila podlago za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, uporabila pravilno materialno podlago in tožnikovo vlogo za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrgla, ali pa bi morala tožnikovo vlogo kljub navedenim okoliščinam vsebinsko obravnavati in se do nje tudi opredeliti.

16. Skladno s 17. členom ZKZ promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ), pri čemer pa se za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami šteje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 17. člena ZKZ). Skladno z 18. členom ZKZ se zaščitena kmetija iz 2. člena zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev v prometu ne sme deliti, razen v tam navedenih primerih.

17. Pravni posel odobri upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ), pri čemer pa odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na način kot jih zakonodajalec našteva v alinejah od a) do m) drugega odstavka 19. člena ZKZ. Pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije se ne odobri, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, če promet ni potekel po postopku in na način, določen s tem zakonom; če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. člen tega zakona (tretji odstavek 19. člena ZKZ). Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ).

18. Izpodbijan sklep temelji na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

19. Sodišče pritrjuje tožniku, da prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu ni utemeljil zavrženja na navedeni pravni podlagi. Sklicuje se na spremenjeno lastniško stanje na dan odločanja, kar pa ni razlog za zavrženje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Pravilno je tudi stališče tožnika, da spremenjeno dejansko stanje glede lastništva nepremičnin ne pomeni predhodne odločitve o isti upravni stvari. Če je organ mnenja, da tožnik zaradi spremenjenega dejanskega stanja v zemljiški knjigi nima več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka, je to razlog za zavrženje vloge po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

20. Izpodbijani sklep je treba že zaradi navedenega odpraviti.

21. Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja, da ZKZ sklenitev pravnega posla veže na trenutek sprejema pisne izjave o sprejemu ponudbe, in sicer pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla, kar pomeni, da kasnejše spremembe lastniškega stanja na predmetnih nepremičninah ne vplivajo na njegovo veljavnost. V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tako tožnik, kot tudi prizadeta stranka pisno izjavo o sprejemu ponudbe podala v zakonsko določenem roku, to je pred zapuščinskim postopkom, kar glede na zgoraj navedeno stališče pomeni, da je bil pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote s sprejemom ponudbe. Zato je naloga upravne enote, da ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v trenutku sprejema ponudbe odobri ali zavrne odobritev pravnega posla, pri čemer razlogi, zaradi katerih upravna enota pravnega posla ne odobri, izhajajo iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ.

22. Glede na navedeno je sodišče, ne da bi presojalo ostale tožbene ugovore, tožbi v preostalem delu ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu, na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala toženka ob upoštevanju ustreznih določb materialnega prava ugotovljene kršitve odpraviti, ter s strani tožnika podano vlogo za odobritev pravnega posla vsebinsko obravnavati in sprejeto odločitev tudi obrazložiti.

K III. točki izreka

23. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 je tožnik v primeru, če sodišče ugodi tožbi in izpodbijani upravni akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

24. Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanj enaki kot v primeru, če bi uspel v celoti, zato mu je sodišče, ob upoštevanju določb Pravilnika ter priglašenih stroškov priznalo povračilo stroškov v višini 285,59 EUR. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, ki je tudi zavezanec za DDV, bi bil po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, dodatno povečanih za znesek DDV. Ker pa je v tožbi priglasil nagrado za tožbo, ki ustreza vrednosti 500 točk iz Odvetniške tarife (500 točk x 0,459 EUR=229,50 EUR), materialne stroške in PPT storitve v višini, ki ustreza vrednosti 10 točk iz Odvetniške tarife (10 točk x 0,459 EUR=4,59 EUR) in 22 % DDV, kar skupaj znese 285,59 EUR, mu je sodišče priznalo stroške v tej višini, saj bi v nasprotnem primeru odločilo preko zahtevka. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

25. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).