Jedro

Zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v predlogu ni predstavljen na zahtevani način, ki bi kazal na različno odločanje v pravno in dejansko primerljivih zadevah.

Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019 (torej pred odločitvijo v predlagateljevem upravnem sporu) že sprejelo stališče, da ne gre za neizplačano staro devizno vlogo v smislu 2. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno na poseben enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo BiH. Razlog za prenos deviznih sredstev je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem BiH, ki se mu banke niso mogle upreti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 510-1134/2015/2 z dne 23. 1. 2017. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlagatelj kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja: Ali podatki, ki jih je tožena stranka pridobila v skladu z 9. členom ZNISESČP kažejo, da so sredstva tožeče stranke (ali kateregakoli drugega varčevalca LB Sarajevo) bila prenesena na Agencijo za privatizacijo BIH, ali so ta sredstva še vedno knjižena na računu oziroma varčevalni knjižici tožeče stranke (ali kateregakoli drugega varčevalca LB Sarajevo), oziroma ali podatki, ki jih je tožena stranka pridobila v skladu z 9. členom ZNISESČP na računu tožeče stranke (ali kateregakoli drugega varčevalca LB Sarajevo) izkazujejo, da je bila njena vloga saldirana in znaša stanje devizne vloge 0,00 DEM?

6. Kaj izkazujejo podatki glede stanja predlagateljevih deviznih sredstev na računu pri LB Sarajevo ni pravno, ampak je dejansko vprašanje. Z njim predlagatelj v bistvu sprašuje, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s prenosom njegovih deviznih sredstev na privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH, saj se ne strinja z ugotovitvijo Upravnega sodišča, da je do tega prenosa prišlo.1 Navedeno vprašanje, ne le da se nanaša na nedopusten revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), pomeni tudi, da predlagatelj z njim ni izpolnil zakonske zahteve po postavitvi konkretnega pravnega vprašanja.

7. V nadaljevanju predloga predlagatelj zatrjuje tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neenotnost sodne prakse Upravnega sodišča, vendar niti v tej zvezi ne postavi pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi. Predlagatelj namreč, razen prej navedenega dejanskega vprašanja, drugega vprašanja ne postavi. Zato ni mogoče preizkusiti, glede katerega pravnega vprašanja naj bi prišlo do zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma do neenotne sodne prakse Upravnega sodišča.2 Poleg tega zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v predlogu ni predstavljen na zahtevani način, ki bi kazal na različno odločanje v pravno in dejansko primerljivih zadevah.3 Že na podlagi opravilnih številk zadev (I Cp 2676/2013 in I Cp 1203/2015), ki jih navaja predlagatelj, pa je na prvi pogled tudi jasno, da gre za civilne pritožbene odločbe (Cp) in ne za odločitve Vrhovnega sodišča. Enaka je pomanjkljivost pri pavšalnem zatrjevanju neenotne sodne prakse Upravnega sodišča oziroma sklicevanju na zadevo I U 382/2017 glede definicije stare devizne vloge. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019 (torej pred odločitvijo v predlagateljevem upravnem sporu) že sprejelo stališče, da ne gre za neizplačano staro devizno vlogo v smislu 2. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno na poseben enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo BiH. Razlog za prenos deviznih sredstev je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem BiH, ki se mu banke niso mogle upreti.4

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.

1 V 1. točki obrazložitve predloga trdi, da je med postopkom dokazal, da sredstev ni prenesel na Agencijo za privatizacijo. Navaja tudi, da naj bi se med postopkom, ki je tekel pred sodiščem v Sarajevu in za katerega je izvedel nekaj dni pred tem predlogom, izkazalo, da je toženka od BiH prejela podatke, ki kažejo neko stanje predlagateljevih sredstev na računu, ne pa 0,00, kot je vpisano v devizni knjižici. 2 Gre za razloga za dopustitev revizije iz prve in druge alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP. 3 O tem glej npr. tudi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 215/2017 z dne 12. 10. 2017 in II DoR 69/2017 z dne 15. 6. 2017. 4 Glej 14. točko obrazložitve sodbe X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019.