Jedro

Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti, ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne spada. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo pravilno zavrglo.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zavrglo, je posledično tudi pravilno zavrglo njegovo zahtevo za izdajo začasne odredb, saj je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), vloženo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Maribor, o dovolitvi izvršbe, št. 06122-3161/2010/21-5220 z dne 24. 1. 2012, in zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka). Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe je bilo ugotovljeno, da je odločba gradbene inšpektorice, št. 06122-3161/2010/7-5220 z dne 24. 1. 2011, postala izvršljiva dne 26. 4. 2011 in je bila dovoljena njena izvršba (1. točka izreka). Tožniku je bilo naloženo, da je dolžan odstraniti objekt naveden v 1. točki izreka tega sklepa in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje do 31. 3. 2012; sicer bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec del, pri čemer bo datum izvršbe določen naknadno (2. točka izreka). S 3. točko izreka je bilo odločeno, da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep, s 4. točko pa, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršbe. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 0612-29/2011-13 z dne 2. 3. 2012, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep o dovolitvi izvršbe zavrnil. Z odločbo gradbene inšpektorice z dne 24. 1. 2011 je bilo odločeno, da mora tožnik takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo – vikend hiše tlorisne velikosti cca. 8,0 x 6,0 m z vetrolovom tlorisne velikosti cca. 2,0 m x 2,5 m, ki se nahaja na zemljišču s parc. št. 15 k. o. ... (1. točka izreka); objekt iz 1. točke izreka te odločbe mora inšpekcijski zavezanec na lastne stroške v roku treh mesecev po prejemu te odločbe odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka). S 3. točko izreka odločbe pa so bile odrejene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov; s 4. točko izreka je bil tožnik opozorjen, da bo, če naloženega dejanja ne bo opravil na način in v roku, kot je določen v 2. točki izreka te odločbe, opravljena prisilna izvršba po pooblaščenem izvajalcu na stroške inšpekcijskega zavezanca; s 5. točko izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, ker akt, ki ga tožnik izpodbija, ni akt iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1, posledično pa je tudi zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. 3. Tožnik je vložil zoper I. in II. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (ločeni) pritožbi. V pritožbi zoper II. točko izreka sklepa, ki vsebuje odločitev glede predlagane začasne odredbe, poudarja, da je v njegovem primeru podan pravni standard nepopravljive škode. Nobene škode ne bo za javni interes, če se odločitev z izdajo začasne odredbe zadrži do odločitve o njegovi tožbi. V pritožbi zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa, ki vsebuje odločitev o tožbi, pa navaja, da je vložil tožbo skladno s pravnim poukom, ki ga je napotil na upravni spor. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in v tej posledici napačne uporabe materialnega prava. Parc. št. 15 k. o. ... je opredeljena kot stanovanjska stavba, dvorišče in travnik. Objekt, za katerega ima dovoljenje – čebelnjak, je rekonstruiral v bivalni vikend, porabil vse svoje prihranke in si nakopal dolgoročne dolgove z namenom, da si uredi skromno bivališče za jesen življenja kot invalidski upokojenec. Objekt je zgradil kot nadomestno gradnjo, saj je na stavbnem zemljišču stala stara stavba, ki se je zaradi starosti porušila, gradil pa je v enakih gabaritih, oziroma še manjših, saj je imela stara zgradba tudi povezan gospodarski del. Gradbeni inšpektor ni ugotovil točno gabaritov sporne gradnje, vsekakor pa tožnik želi zgrajeno legalizirati. Po občinskem odloku je dovoljena obnova in vzdrževanje obstoječih objektov. Pričakovati je predlagano spremembo prostorskega akta in bo tožnik po sprejemu uredil vso potrebno dokumentacijo za legalizacijo objekta, kar potrjuje tudi dopis Skupne občinske uprave z dne 1. 2. 2013. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi tožnikovi tožbi.

4. Tožena stranka na pritožbi ni odgovorila.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Vrhovno sodišče je zaradi zavrženja tožbe in posledičnega zavrženja predlagane začasne odredbe odločilo hkrati o obeh tožnikovih pritožbah zoper sklep sodišča prve stopnje.

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani akt (sklep o dovolitvi izvršbe) ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

8. Izpodbijani prvostopenjski akt (sklep o dovolitvi izvršbe) ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti, ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 24. 1. 2011. Ukrepi, določeni z izvršilnim naslovom, pa se z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe le prisilno izvršujejo, saj tožnik naloženega ni izpolnil sam.

9. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne spada. Takšno stališče je usklajeno z dosedanjo upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (I Up 52/2010, I Up 285/2010 in drugi).

10. V zvezi s pritožbenim ugovorom, ki se nanaša na pouk o pravnem sredstvu v odločbi tožene stranke, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da pouk o pravnem sredstvu v odločbi stranki ne more dati ali odvzeti pravice do sodnega varstva, da pa odločitev, ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od presoje sodišča, o tem ali je izpodbijani upravni akt po vsebini akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, oziroma ali so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za postopek v upravnem sporu določa ZUS-1 (36. člen). Zato ta ugovor ne more vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 11. Pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dovoljenost izvedene sporne gradnje in s tem na inšpekcijsko odločbo z dne 24. 1. 2011, pa ni mogoče uveljavljati v pritožbenem postopku zoper sklep o izvršbi.

12. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo pravilno zavrglo.

13. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Po tej določbi sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zavrglo, je zato posledično tudi pravilno zavrglo njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

14. Ker niso podani pritožbeni razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.