Jedro

Tožnik je pravočasno priglasil stroške za zastopanje v zvezi z nasprotno tožbo, saj jih je priglasil istega dne, kot je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila nasprotno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da mora tožencu povrniti stroške postopka v višini 555,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila pod izvršbo.

Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po določbi 3. točke 1. odstavka 338. v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je umaknila nasprotno tožbo in sicer na naroku glavne obravnave v zadevi opr. št. I 633/2010 (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi), ker je ugotovila, da sodišče ne bo združilo obeh zadev v skupno obravnavanje. Na glavni obravnavi je sodišče sprejelo sklep, da se postopek z nasprotno tožbo ustavi, stranki pa sta se glede tega odpovedali pisnemu odpravku sklepa. Zato za toženca ne pride v poštev uporaba določbe 7. odstavka 163. člena ZPP, ki se nanaša na povrnitev stroškov postopka. Toženec bi jih moral priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, česar pa ni storil. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrne.

Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče o stroških pravilno odločilo. V glavnem sporu I Pd 633/2010 je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe ter vrnitev na delo. Iz kronološkega pregleda izvedenega postopka je razvidno, da je tožeča stranka kot delodajalec z delno pripoznavo zahtevka odlašala, saj je odgovor na tožbo poslala po izteku roka in poziva na vrnitev na delo. Njen prvenstveni cilj je bil v tem, da mu prekine delovno razmerje brez tega, da bi utrpela finančne posledice. Meni, da je v obravnavani zadevi po umiku nasprotne tožbe pravilno priglasil nastale stroške postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje v zvezi z njegovo izdajo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožeče stranke še odgovarja.

V konkretnem primeru gre za presojo o upravičenosti toženca do povrnitve stroškov, nastalih do umika tožbe. Po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP gre pri pravdnih stroških za izdatke, nastale med postopkom ali zaradi postopka pri sodišču. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa jih ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, da povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov (1. in 2. odstavek 154. člena ZPP). V skladu z določbo 1. odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

V konkretnem primeru je tožeča stranka umaknila nasprotno tožbo zaradi plačila odškodnine v zadevi opr. št. I Pd 633/2010 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na naroku glavne obravnave 17. 5. 2011. Zato je sodišče sprejelo sklep, da se postopek v zvezi z nasprotno tožbo ustavi, stranki pa sta se odpovedali vročitvi pisnega odpravka sklepa. Sodišče prve stopnje je kopijo zapisnika z navedenega naroka, ki vsebuje sklep o umiku tožbe, vložilo v obravnavani spis opr. št. II Pd 921/2010. Toženec pa je istega dne, to je 17. 5. 2011 priglasil stroške, ki so mu nastali zaradi zastopanja po pooblaščencu v tej zadevi. Sodišče prve stopnje mu jih je priznalo v višini skladno z dejansko potrebnimi stroški in Zakonom o odvetniški tarifi. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema takšno odločitev v sklepu kot pravilno.

Neutemeljena je pritožba, ki opozarja na pravilno uporabo določbe 7. odstavka 163. člena ZPP, da mora stranka v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe, kar povzroči konec postopka zunaj obravnave, zahtevati povrnitev stroškov v 15-ih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. V konkretnem primeru je toženec pravilno predlagal povrnitev stroškov postopka (list. št. 25) in sicer istega dne, ko je tožeča stranka na naroku umaknila nasprotno tožbo, stranki pa sta se odpovedali vročitvi pisnega odpravka sklepa. Toženec je tako v obravnavani zadevi pravočasno priglasil nastale stroške. Poleg tega pa je za presojo pomembno, da do umika nasprotne tožbe ni prišlo zaradi morebitne izpolnitve zahtevka (plačila odškodnine), zaradi česar je podana pravna podlaga za odločitev o stroških v določbi 1. odstavka 158. člena ZPP.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Stranki sta v pritožbenem postopku priglasili stroške in sicer tožeča stranka v zvezi s pritožbo, tožena stranka pa v zvezi z odgovorom na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela, pri čemer na drugi stranki toženčev odgovor ni v ničemer prispeval k sprejeti rešitvi zadeve (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).