Jedro

Okoliščina, da so nepremičnine prosilca pod hipoteko ter da je bila zanje s sklepom sodišča že odrejena javna dražba, ne vpliva na obveznost prosilca, da te nepremičnine navede v svoji prošnji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka zavrnila prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopki, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo ta poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) prošnjo zavrne, prosilec za nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je po uradni dolžnosti vpogledala v podatke zemljiške knjige ter ugotovila, da je A.A. lastnica nepremičnin parc. št. 31/11, 319/12, 319/13, 319/14, 319/15 in 319/16, vse k.o. …, česar pa prosilca v svoji vlogi nista navedla. Ker sta torej navajala neresnične podatke, je tožena stranka njuno prošnjo zavrnila. Pri tem tudi pojasnjuje, da pri navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot premoženje prosilca oziroma njegovega družinskega člana, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.

2. Tožnika v tožbi navajata, da sta glede spornih parcel sklepala, da A.A. ni več lastnica zemljišč, saj so bile parcele s pravnomočnim sklepom okrajnega sodišča z dne 3. 7. 2013 zasežene in za njih odrejene javne dražbe. Tretja dražba je razpisana za 5. 3. 2015. Na podlagi sklepa sodišča o rubežu ju tudi na centru za socialno delo ne vodijo več kot lastnika teh nepremičnin, zato sta mislila, da je na sodišču situacija enaka, saj vesta, da ima sodišče dostop do vseh podatkov. Prosita, da jima sodišče zaradi nevednosti ugodi in dodeli brezplačno pravno pomoč, saj jima sicer grozi deložacija iz stanovanja. Sta brez sredstev, tožnik je v osebnem stečaju, oba pa imata blokirane račune, tako da dobivata minimalno vsoto za golo preživetje. Sodišče je štelo, da smiselno predlagata odpravo izpodbijanih odločb. 3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

6. Tožnika dejanskim ugotovitvam, ki so bistvene za odločitev, ne ugovarjata. Tako ne ugovarjata dejstvu, da je prosilka A.A. lastnica več zemljiških parcel, ki pa jih imenovana, kakor tudi tožnik B.B., v prošnji za brezplačno pravno pomoč nista navedla. To pa pomeni, da je v zadevi pravilno odločeno in da tožnika s tožbenimi ugovori ne moreta uspeti. Okoliščina, da so nepremičnine pod hipoteko ter da je bila zanje že s sklepom sodišča odrejena javna dražba, pa ne vpliva na njuno obveznost, da nepremičnine navedeta v svoji prošnji. Po določbah ZBPP namreč mora prosilec v vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, zato bi morala tožnika v vlogi navesti tudi zarubljene nepremičnine. Predpisani obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je jasen, saj navaja lastništvo oz. solastnino na nepremičnem premoženju, ne pa razpolagalno pravico. Vprašanje, ali bi se navedeno premoženje, ki je predmet izvršbe, upoštevalo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP, pa se presoja v nadaljnjem postopku in sicer v skladu z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih. To pa ne vpliva na dolžnost prosilca, da v svoji vlogi navede podatke o vsem premoženju.

7. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neupoštevne, je sodišče tožbo na podlagi določbe 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.