Jedro

Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da policija v trenutku prostovoljne izjave osumljenca še ni začela z uradnim postopkom. Osumljenec v izjavo ni bil prisiljen, ta je bila dana povsem prostovoljno.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom ugodilo predlogu zagovornika obtoženega za izločitev dokazov in iz kazenskega spisa izločilo listinske dokaze, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper takšen sklep je vložila pritožbo okrožna državna tožilka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP – zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka; predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov zavrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se ne strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča v točki 10 izpodbijanega sklepa, da je potrebno izjavo „jaz sem bil“ izločiti iz kazenskega spisa zaradi kršitve določb četrtega odstavka 148. člena ZKP.

Privilegij zoper samoobtožbo je namreč omejen na izjave dani policiji pri zbiranju obvestil in ob policijskem zaslišanju. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja (uradni zaznamek na l. št. 6), da je osumljeni A. A. v trenutku, ko so se policaji pripeljali na kraj kaznivega dejanja samoiniciativno podal svojo izjavo, v trenutku, ko policija še ni pričela z uradnim postopkom. Strinjati se je z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča v točki 11 izpodbijanega sklepa, da je bil v tem trenutku sum storitve kaznivega dejanja sicer že skoncentriran nanj. Iz podatkov kazenskega spisa pa izhaja, da osumljeni v svojo izjavo ni bil prisiljen in je bila ta dana povsem samoiniciativno in prostovoljno, še preden je bil sploh začet uraden predkazenski postopek. Zato je zaključiti, da osumljenčeva izjava ni bila dana policiji pri zbiranju obvestil niti policija izjave od osumljenega ni zahtevala. Življenjsko logično tudi je, da policisti, v trenutku, ko so se pripeljali na kraj kaznivega dejanja na noben način osumljencu niso mogli preprečiti, da bi podal takšno izjavo.

Povedano drugače, ob 8.12, ko so se policisti pripeljali na kraj kaznivega dejanja in ko je osumljeni podal izjavo, policisti še niso izvajali nobenega uradnega postopka in v tem trenutku osumljenega še niso obravnavali kot storilca kaznivega kar potrjuje tudi predmetni uradni zaznamek.1

5. V nadaljevanju pa se pritožbeno sodišče strinja s pritožbeno navedbo, da je relevantne okoliščine v zvezi z odsotnostjo pisne izjave s pravnim poukom potrebno ugotoviti z zaslišanjem vseh prisotnih policistov na kraju kaznivega dejanja. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča povzetek v uradnem zaznamku (l. št. 6) namreč ne zadošča za presojo, ali je osumljeni bil opozorjen na svoje pravice po četrtem odstavku 148.člena ZKP in šele nato podal inkriminirano izjavo.

Okoliščine v zvezi z morebitno prostovoljnostjo izjave in trenutkom danih opozoril policije osumljencu, bo potrebno ob upoštevanju določila prvega odstavka 285.e ZKP, ugotoviti z zaslišanjem prisotnih policistov v okviru predobravnavnega naroka, saj do sedaj ugotovljena dejstva za jasne zaključke ne zadoščajo.

1 Zato je obravnavani primer drugačen kot primer v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Kp 19151/2018 z dne 30.8.2018