Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je plačilo odškodnine zahtevano od delodajalca (podjetja), pri katerem oškodovanec ni bil v delovnem razmerju, čeprav je utrpel škodo v zvezi z delom za svojega delodajalca je za odločanje o sporu pristojno redno sodišče.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno redno sodišče, Temeljno sodišče v Mariboru.
Tožnik je pri Temeljnem sodišču v Mariboru, enoti v Mariboru vložil proti toženima strankama tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku 949.000,00 SIT.
Temeljno sodišče v Mariboru se je s sklepom z dne 6.4.1992 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v sporu in zadevo odstopilo Sodišču zruženega dela v Mariboru. Iz navedb v tožbi naj bi namreč izhajalo, da se naj bi tožnik poškodoval v zvezi z delom, ko se je vračal s sodelavci domov.
Sodišče združenega dela v Mariboru pa je sprožilo spor o pristojnosti (3. odstavek 23. člena ZPP). Meni, da je podana pristojnost rednega sodišča. Spor namreč ne izvira iz elementov odškodninske odgovornoti v okviru škode pri delu ali v zvezi z delom po določbi 73. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno redno sodišče. Po določbi 16. člena zakona o sodiščih združenega dela, so ta sodišča pristojna tudi za odločanje "o sporih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov". Podlaga za opredelitev pristojnosti sodišča združenega dela je torej v ugotovitvi, da spor izvira iz delovnega razmerja. Na takšno stališče se je Temeljno sodišče v Mariboru tudi postavilo. Vendar pa spor, ki ga bo treba obravnavati, ne posega v vprašanje odškodninske odgovornosti v okviru škode pri delu ali v zvezi z delom po določbi 73. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Po tej določbi je dolžan delodajalec povrniti škodo svojemu delavcu po splošnih načelih odškodninske odgovornosti le tedaj, ko delavec utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom. Tožnik (predlagatelj) pa plačilo odškodnine vtožuje od tožene stranke (udeleženca), katere voznik naj bi zakrivil škodni dogodek in od zavarovalnice, pri kateri je ta tožena stranka imela zavarovano svojo odgovornost. Plačilo odškodnine torej ni zahtevano od podjetja, kjer je bil tožnik (predlagatelj) v delovnem razmerju, ko mu je bila povzročena škoda.
Med strankami gre torej za civilno pravno razmerje in s tem za uporabo pravil zakona o pravdnem postopku po njegovem 1. členu. Za odločanje o sporu je torej pristojno redno sodišče, v tem primeru Temeljno sodišče v Mariboru, ne pa Sodišče združenega dela (3. odstavek 23. člena ZPP).
Določbe ZPP (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 ) in zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).