Jedro

Sodišče mora poleg tega, da storilcu oziroma obrambi posreduje dodatne dokaze ali navedbe oziroma ga seznani, da so ti v spisu in da s lahko seznani z njimi z vpogledom v spis, omogočiti primeren rok, v katerem se lahko o tem tudi izjavi in poda morda dodatne dokazne predloge, zlasti v primeru, ko storilec celo izrecno izjavi, da želi, da se ga obvešča o nadaljnjih procesnih dejanjih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije Celje št. 5001194720600 z dne 31. 1. 2022 ter storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 90,00 EUR.

2. Zoper to sodbo se pritožuje storilčev zagovornik iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter odloči, da se storilcu povrnejo stroški, ki so mu v postopku nastali.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu izrekel globo v znesku 120,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke zaradi storitve prekrška po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP. Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo med drugim oporekal dejanskim ugotovitvam policistov, je sodišče dopolnilo dokazni postopek tako, da je zaslišalo storilca, priče A. A., B. B. (poslujoča policista) ter C. C. (storilčevo prijateljico), prav tako je pridobilo in vpogledalo zapis podatkov o opravljeni meritvi hitrosti s fotografijo, po izvedenem dokaznem postopku pa ocenilo izvedene dokaze ter zaključilo, da je storitev prekrška storilcu nedvoumno dokazana in da je zanj tudi odgovoren, ker se je zavedal, da je omejitev hitrosti v naselju 50 km/h, pa je kljub temu vozil z višjo hitrostjo in tako ravnal z eventualnim naklepom.

5. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje 12. 12. 2023 zaslišalo storilca in priče, nato pa na predlog zagovornika z dne 15. 12. 2023 od prekrškovnega organa pridobilo fotografije, na katerih je zabeležena storitev storilcu očitanega prekrška in iz katere so razvidni podatki o opravljeni meritvi hitrosti vožnje storilčevega vozila dne 31. 1. 2022 ob 10.58 uri v naselju ... Sodišče je nato pridobljen izpis meritev s fotografijo storilcu in zagovorniku poslalo z dopisom z dne 26. 1. 2024 (list. št. 28), pri čemer jima ni določilo roka, v katerem se lahko opredelita do tega dokaza, istega dne pa je tudi že izdalo sodbo, ne da bi počakalo na morebitne pripombe storilca in zagovornika v zvezi z dokazom. Tako zagovornik utemeljeno opozarja, da je sodišče s tem, ko je šele 26. 1. 2024 z dopisom storilcu in zagovorniku posredovalo listine, ki jih je sodišču dostavil prekrškovni organ, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj s takim postopanjem ni zadostilo procesnim jamstvom, ki izhajajo iz pravice do poštenega postopka, ki jo zagotavlja Ustava RS v 29. členu Ustave. Jamstvo poštenega postopka je namreč potrebno zagotavljati tudi v postopku o prekršku, kot to izhaja iz ustaljene ustavno sodne prakse kot tudi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, pri čemer pa mora sodišče poleg tega, da storilcu oziroma obrambi posreduje dodatne dokaze ali navedbe oziroma ga seznani, da so ti v spisu in da s lahko seznani z njimi z vpogledom v spis, omogočiti primeren rok, v katerem se lahko o tem tudi izjavi in poda morda dodatne dokazne predloge, zlasti v primeru, ko storilec celo izrecno izjavi, da želi, da se ga obvešča o nadaljnjih procesnih dejanjih, kot je izkazano v predmetni zadevi.

6. Glede na navedeno, ko je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno v izpodbijani sodbi oprlo tudi na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ in predstavlja za storilca obremenilni dokaz, do katerega se v postopku pred sodiščem ni mogel opredeliti (saj je sodišče istočasno s seznanitvijo storilca in zagovornika s tem dokazom izdalo izpodbijano sodbo) je bila storilcu kršena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravice, da lahko zavzame stališče tako glede dejanskih, kot tudi pravnih vidikov, nanj naslovljenega očitka, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo ugotovljene kršitve ocenilo, da le-te ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

7. Sodišče prve stopnje bo moralo pred ponovnim odločanjem o zahtevi za sodno varstvo najprej storilcu (in zagovorniku) omogočiti, da se izjavi(ta) o dokazu, ki ga je pridobilo od prekrškovnega organa ter nato ponovno oceniti storilčev zagovor ter izvedene dokaze, vsakega posebej in vse skupaj v medsebojni povezavi, za sprejeto odločitev pa navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge, pri čemer se bo lahko tudi konkretneje opredelilo do zatrjevanj zagovornika o napačni pravni kvalifikaciji, ki naj bi izhajala iz plačilnega naloga in zaradi katerega naj bi storilcu bila izrečena napačna sankcija za prekršek.