Jedro

Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Za prekinitev se bo odločilo, če je drugi postopek že v teku in če je pričakovati, da bo kmalu zaključen. Pri tem mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevajoč pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je torej v dispoziciji sodišča, ne stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek prekine do pravnomočnega zaključka gospodarskega spora VI Pg 502/2018, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep odpravi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in tožeči stranki naloži njene stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej pravdi tožeča stranka kot podizvajalec od tožene stranke kot izvajalca zahteva vračilo denarnih sredstev v višini 75.405,88 EUR, ki naj bi jih tožena stranka kot zavarovanje za dobro izvedbo del zadrževala tudi po poteku triletnega garancijskega roka za odpravo napak. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2022 podala izjavo o materialnopravnem pobotu terjatve tožeče stranke s svojimi nasprotnimi terjatvami v višini 128.246,26 EUR (v nadaljevanju: nasprotne terjatve).

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka odvisna od obstoja in višine nasprotnih terjatev, ki jih tožena stranka uveljavlja z materialnopravnim pobotom. Ocenilo je, da gre zato pri ugotavljanju obstoja in višine nasprotnih terjatev za predhodno vprašanje (prvi odstavek 13. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker med pravdnima strankama poteka spor VI Pg 502/2018, v katerem tožena stranka obstoj teh nasprotnih terjatev uveljavlja z nasprotno tožbo (priloga spisa B38), pri čemer je bilo izvedensko mnenje z dopolnitvami že pridobljeno, postopek na prvi stopnji pa zaključen, a ponovno začet zaradi dopolnitve dokaznega postopka, je ob upoštevanju načela ekonomičnosti z izpodbijanim sklepom odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, temveč postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka postopka VI Pg 502/2018 (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

7. Pritožba v prvi vrsti graja odločitev sodišča prve stopnje, da ugotavljanje obstoja in višine nasprotnih terjatev predstavlja predhodno vprašanje v tej pravdi. V zvezi s tem navaja, da v postopku VI Pg 502/2018 o nasprotnih terjatvah ne bo odločeno z učinkom pravnomočnosti. Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka v postopku VI Pg 502/2018 nasprotne terjatve uveljavlja z nasprotno tožbo. Nasprotna tožba je tožba, za katero morajo biti izpolnjeni posebni pogoji po 183. členu ZPP.1 Odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga tožena stranka uveljavlja z nasprotno tožbo (obstoj in višina nasprotnih terjatev), bo tako kot odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo, zajeta v izreku odločbe. Neutemeljeno pritožba navaja, da bo samo iz obrazložitve sodbe v postopku VI Pg 502/2018 razvidno, ali je nasprotna tožba tožeče stranke zavrnjena, ker je sodišče presodilo, da uveljavljana terjatev ne obstaja, ali ker je prenehala na podlagi pobota. Tožena stranka je v postopku VI Pg 502/2018 v vlogi, s katero je vložila nasprotno tožbo sicer navedla, da bi se tožbeni zahtevek tožeče stranke in zahtevek iz nasprotne tožbe lahko pobotala, če bi zahtevek tožeče stranke obstajal. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča za nasprotne zahtevke tožena ni uveljavljala (procesnega) pobotnega ugovora. Z nasprotno tožbo je vložila namreč samostojno dajatveno tožbo glede terjatev, ki bi se sicer lahko pobotale.2 Odločitev o obstoju in višini nasprotnih terjatev bo tako razvidna iz izreka odločbe in zato tudi zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti. Tudi v primeru, če bi tožena stranka za nasprotne terjatve v postopku VI Pg 502/2018 uveljavljala procesni pobotni ugovor, bi odločitev o pobotnem ugovoru postala v skladu s tretjim odstavkom 319. člena ZPP pravnomočna, vendar le do višine tožničine terjatve. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da o nasprotnih terjatvah v postopku VI Pg 502/2018 ne bo odločeno z učinkom pravnomočnosti. Prav tako neutemeljene so pritožbene navedbe, da je pobotna izjava tožene stranke nejasna, saj iz njene druge pripravljalne vloge z dne 31. 1. 2022, v kateri je podala pobotno izjavo, jasno izhaja, da uveljavlja pobot med tožničino terjatvijo v višini 75.405,88 EUR in med njenimi nasprotnimi terjatvami v višini 128.246,26 EUR.

8. Nadalje pritožba navaja, da bi sodišče moralo za odločitev o zahtevku po nasprotni tožbi v postopku VI Pg 502/2018 najprej razrešiti vprašanje materialnega pobota terjatev pravdnih strank v tem postopku, saj bi v primeru materialnopravnega pobota nasprotne terjatve tožene stranke prenehale in jih tako ne bi več mogla uveljavljati z nasprotno tožbo v postopku VI Pg 502/2018. Navedeno ne drži. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, odločitev o obstoju in višini nasprotnih terjatev v tej pravdi predstavlja zgolj predhodno vprašanje, o katerem ne bo odločeno z učinkom pravnomočnosti. Zato tudi, če bi sodišče v tej pravdi izdalo pravnomočno odločbo pred odločitvijo v pravdi VI Pg 502/2018, sodišče v pravdi VI Pg 502/2018 na odločitev o predhodnem vprašanju ne bi bilo vezano. Tako ni ovir, da tožena stranka v dveh postopkih uveljavlja isto terjatev, saj bo o njenem obstoju v tem postopku odločeno kot o predhodnem vprašanju, v postopku VI Pg 502/2018 pa z učinkom pravnomočnosti. Tudi sicer tožničina terjatev, proti kateri tožena stranka uveljavlja materialnopravni pobot, ni enaka terjatvi, ki jo uveljavlja v postopku VI Pg 502/2018. Glede na navedeno ni razloga, da bi sodišče v navedenem postopku odločalo o materialnopravnem pobotu iz tega postopka.

9. Pritožba sodišču prve stopnje očita tudi napačno presojo v zvezi z odločitvijo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo z nadaljevanjem postopka počakalo do pravnomočnega zaključka zadeve VI Pg 502/2018. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Za prekinitev se bo odločilo, če je drugi postopek že v teku in če je pričakovati, da bo kmalu zaključen. Pri tem mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevajoč pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je torej v dispoziciji sodišča, ne stranke.3 Sodišče prve stopnje je tudi sicer navedlo ustrezne razloge za svojo odločitev.

10. Pritožbeno sodišče je tako ob ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni očitki niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. V skladu z določbo 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 V skladu s prvim odstavkom 183. člena ZPP lahko tožena stranka vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. 2 Če bi sodišče obema dajatvenima zahtevkoma ugodilo, bi tožena stranka po koncu pravdnega postopka, terjatev ugotovljeno s pravnomočno sodbo lahko uveljavljala v izvršilnem postopku kot materialnopravni pobot po 311. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Glej VSRS Sklep II Ips 73/2021, VSC Sklep I Ip 285/2021; Galič, A. v: Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 175. 3 Glej VSRS Sodba in sklep II Ips 73/2018; Rijavec, V. v: Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 307.