Jedro

Tožnik je bil navzoč pri uradnem dejanju, ko je bil sestavljen zapisnik. Ta je bil sestavljen v skladu z določbami 77. in 78. člena ZUP in nanj ob zaključku ni bilo pripomb. Zato je pravilna odločitev upravnega organa, da se zahtevana poprava zapisnika ne dovoli.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo vlogo za popravo zapisnika, sestavljenega pri Upravni enoti Maribor, pod št. 201-678/96 532 z dne 27. 11. 2001. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za notranje zadeve pa je njegovo pritožbo z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve navedenih odločb izhaja, da je tožnik dne 25. 2. 2015 vložil vlogo, v kateri navaja, da želi, da se v zapisniku z dne 27. 11. 2001 črtajo njegovi trije podpisi. Upravna organa sta s sklicevanjem na 77. in 78. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikovo vlogo zavrnila z obrazložitvijo, da se v sestavljenem zapisniku ne more ničesar popravljati in tudi ne brisati. Tožnik je bil v postopku seznanjen z navedenimi okoliščinami, vendar je pri svoji vlogi vztrajal, zato je prvostopni organ njegovo vlogo zavrnil. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da predmetna zadeva še do sedaj ni rešena, kljub temu, da nenehno v zvezi s tem piše priporočena pisma in se z uradno osebo tudi osebno srečuje. Vztraja pri tem, da naj uradna oseba pokliče na soočenje njega in še druge udeležence te zadeve. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, navedenih v prvostopni in drugostopni odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 77. členu določa, da mora biti zapisnik sestavljen pravilno in čitljivo in se v njem ne sme ničesar izbrisati. Že podpisanem zapisniku se ne sme nič dodati in ne spremeniti. Dopolnitev že sklenjenega zapisnika se zapiše v dodatku.

Preden se zapisnik sklene, se prebere strankam, zaslišanim in ostalim udeležencem pri dejanju postopka, če želijo, pa si ga sami preberejo. Udeleženci imajo tudi pravico pregledati zapisnik in dati svoje pripombe. Na koncu zapisnika se navede, da je bil zapisnik prebran in da ni bilo nobenih pripomb, če pa je bilo kaj pripomb, se na kratko zapiše njihova vsebina. Nato podpiše zapisnik tisti, ki je sodeloval pri dejanju, na koncu pa ga overi uradna oseba, ki je dejanje vodila in morebitni zapisnikar (prvi odstavek 78. člena ZUP).

Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika (80. člen ZUP).

Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil tožnik navzoč pri uradnem dejanju z dne 27. 11. 2001, ko je bil sestavljen predmetni zapisnik. Ta je bil sestavljen v skladu z določbami 77. in 78. člena ZUP in nanj ob zaključku ni bilo pripomb. Glede na to, je tudi po presoji sodišča odločitev upravnega organa, da se črtanje tožnikovih podpisov oziroma poprava zapisnika zavrne, pravilna. V tožbi tožeča stranka ne navaja ničesar, kar bi moglo omajati pravilnost izpodbijane odločitve.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).