Jedro

Pritožbeni zahtevi, da bi bilo cenitev gozdne parcele treba opraviti v času pred njenim izkoriščanjem s strani M. S., torej za časa materinega življenja, ni mogoče slediti, saj je relevantno njeno stanje v času, ko je prešla na dediča, torej na dan zapustničine smrti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je odločilo o dedovanja zapuščine, v katero sodijo nepremičnine in stroji, ki tvorijo zaščiteno kmetijo, ter dve nepremičnini in vrednostni papirji, kar ni sestavni del zaščitene kmetije. Dedovanje je izvedeno na podlagi oporoke. Sin F. S. se je v dogovoru z zapustnico odpovedal dedovanju, zato ni dedoval. Sin M. S. je dedoval parc. št. 1257 k.o. X, ki ne sodi v sklop zaščitene kmetije in 941/10000 preostalega premoženja, ki ne sodi v sklop zaščitene kmetije (3/4 delež parc. št. 63/1 k.o. Y in vrednostni papirji). Vse ostalo premoženje, vključno z zaščiteno kmetijo, je dedoval R. S., ki je v roku petih let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju sodediču M. S. dolžan izplačati 95.905,82 EUR tako, da se neplačani del vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo objavlja Statistični urad RS. Na premoženju, ki ga je podedoval R. S., se za čas do popolnega izplačila denarnega zneska vknjiži zastavna pravica za terjatev v višini 95.905,82 EUR. Odrejeno je, da se po uradni dolžnosti vknjižita lastninska in zastavna pravica. Dediču R. S. je naložena obveznost, da sodediču M. S. povrne 1.402,49 EUR stroškov postopka.

2. Pritožuje se dedič R. S.. Trdi, da izplačilo ni možno. Zavrača plačilo stroškov. Navaja, da želi ostati le dedič, oporoko pa umika in zahteva njeno vrnitev. Navaja, da so cenitve gozdov previsoke. V dveh žledolomih je nastala ogromna škoda zaradi podrtega in polomljenega drevja in se je zato vrednost gozdov znižala. Graja tudi cenitev kmetijskih zemljišč, ki je bila izvedena v pisarni; zemljišča niso bila pregledana. Trdi, da ugotovljena vrednost ni tržna vrednost in je previsoka. Opozarja, da tudi ogled zgradb in kozolca toplarja ni bil opravljen. Navaja, da so stavbe v zelo slabem stanju; temelji, stene, zidovi, plošče in velbi so razpokani. Kritina pušča vodo, zato zamaka in se ostrešje na nekaj mestih pogreza. Tudi v tem delu je zapuščina previsoko ocenjena. Vrednost stavb ne zadošča za stroške rušenja. Gozd, v katerem gospodari M. S. že 25 let, je bil pred njegovim posegom vreden enkrat več kot danes. Za napačno ocenjuje, da je cenilec cenil sedanje stanje. Nepremičnina bi morala biti ocenjena v stanju pred posegom sodediča in brez umeščene gozdne ceste na parcelo, pa bi bila vrednost bistveno nižja. Pojasnjuje izvor vrednostnih papirjev. Nekateri izvirajo iz leta 1963 izvedene zaplembe travnika, zato niso predmet zapuščine. Drugi izvirajo iz certifikata, vloženega v ..., ki ga sodedič za časa zapustničinega življenja od matere ni hotel sprejeti. Navaja, da je M. S. za časa zapustničinega življenja dobil vse, kar je potreboval za gradnjo hiše: material, delo pri izkopu temeljev, fizično delo pri zidavi in izdelavi dveh betonskih plošč, prevoze, torej pomoč od temeljev do strehe. Dobil je deske za šolanje in punte ter les za ostrešje. Navaja, da je M. S. po očetovi smrti mamo obiskoval, nikoli pa ni vprašal po njenih potrebah. Materi je zatrjeval, da iz njene zapuščine, če se ne bo prodajalo, ne bo ničesar zahteval. Trdi, da bi mu mama premoženje izročila za življenja, če bi vedela, kako bo M. S. ravnal v zapuščinskem postopku. Meni, da mora sodedič nositi stroške očetovega in maminega pogreba ter spomenika. Navaja, da je M. S. šel na delo v tujino in da si že več kot 30 let ogreva hišo z lesom iz zapustničinega gozda. Graja neupoštevanje njegove skrbi za mamo. Za nerazumljiv ocenjuje nujni dedni delež v višini 1/4, saj je tudi tretji brat dobil dedni delež po mami, vendar že prej. Opozarja, da se v postopku ni mogel izreči, ker je bil na prvem in tretjem naroku odstranjen in oglobljen. Navaja, da je brez dohodkov in so edini vir prihodkov subvencije, ki omogočajo le golo preživetje. Zaradi bolezni je nezmožen za delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je pritožnik dedovanje na podlagi oporoke sprejel, je narazumljiva njegova pritožbena trditev, da oporoko umika in zahteva njeno vrnitev. Tudi če bi bilo izvedeno zakonito dedovanje, odločitev glede dedovanja zaščitene kmetije ne bi bila drugačna. Pritožnik je namreč uveljavljal, da je prevzemnik kmetije, sodedič pa je s tem soglašal. 5. Višina nujnega dednega deleža M. S. je pravilno ugotovljena. Ker se je F. S. odpovedal neuvedenemu dedovanju (137. čl. Zakona o dedovanju), se deduje, kot da bi umrl pred zapustnico (140. čl. Zakona o dedovanju). To pomeni, da F. S. pri določanju velikosti nujnega dednega deleža ni mogoče upoštevati. Ob zapustničini smrti sta bila torej samo dva zakonita dediča - R. in M. S. - in njun zakoniti dedni delež znaša polovico, nujni dedni delež pa četrtino zapuščine (11. čl. in drugi odstavek 26. čl. Zakona o dedovanju).

6. Pritožbena graja cenitve gozdnih zemljišč je pavšalna. Na enake ugovore, podane v postopku pred sodiščem prve stopnje, je izvedenec J. M., univ. dipl. ing. gozd. pojasnil, da si je gozdove ogledal dne 16.6.2010. Navedel je sestav drevesnih vrst na posameznih parcelah in svojo cenitev argumentiral z ugotovljenim stanjem gozdov ter lego zemljišč (tereni položni, možnost traktorskega spravila, bližina cest). Svoje vrednotenje je primerjal s povprečno tržno ceno gozda na .... Ker cenitev ne odstopa znatno od povprečne tržne cene gozdov, iz izvedenčevega opisa pa je razvidno, da gre za kvalitetne gozdove, je očitek o previsokem vrednotenju gozdov neutemeljen. Relevantno je stanje gozdov na dan zapustničine smrti, ko je zapuščina prešla na dediče (132. čl. Zakona o dedovanju). S trditvami o žledolomih, ki naj bi po zapustničini smrti zmanjšali vrednost gozdov, zato pritožnik drugačne odločitve ne more doseči. 7. Tudi graja cenitve kmetijskih zemljišč in stavb je navržena. Dotrajanost strehe - kritine in strešne konstrukcije - in njeno poškodovanost na več mestih (na hiši z gospodarskim poslopjem ter gospodarskem poslopju - hlevu) je izvedenec Ž. K. opisal že v osnovnem izvedenskem mnenju z dne 14.2.2012. Ogledal si je tako kozolec kot zunanjost stavb. Tudi izvedenec I. B. R., ki je ocenjeval kmetijska zemljišča, je na osnovi pritožnikovih pripomb o odstopanju vrednosti kmetijskih zemljišč od njihovega vrednotenja na portalu GURS-a pojasnil, da je množično vrednotenje približek vrednosti, medtem ko njegova cenitev temelji na predpisani metodologiji in rezultatu terenskega ogleda.

8. Na pritožnikov očitek o nepravilnosti cenitve parc. št. 1257 k.o. X je izvedenec M. v dopolnilnem mnenju z dne 5.11.2012 ugotovil dobro stanje gozda in pojasnil, da gre za manjšo parcelo, ki ne omogoča trajnega vsakoletnega pridobivanja lesa, ampak občasne sečnje. Ocenjena vrednost je višja od rezultata množičnega vrednotenja, posredovanega na portalu GURS-a. Zaradi ozke makadamske gozdne ceste je spravilo lesa lažje in se je z izgradnjo ceste vrednost nepremičnine zato povečala in ne zmanjšala. Pritožbeni zahtevi, da bi bilo cenitev te gozdne parcele treba opraviti v času pred njenim izkoriščanjem s strani M. S., torej za časa materinega življenja, ni mogoče slediti, saj je relevantno njeno stanje v času, ko je prešla na dediča, torej na dan zapustničine smrti (132. čl. Zakona o dedovanju).

9. Pritožbene trditve o tem, naj bi nekateri vrednostni papirji ne sodili v zapuščino, so nerazumljive, zato nanje ni mogoče odgovoriti.

10. Spisovni podatki ne potrjujejo, da kateremu od dedičev ne bi bilo omogočeno sodelovanje v postopku. S potekom naroka, katerega je moral zaradi neprimernega obnašanja zapustiti, je bil R. S. seznanjen. Nobene ovire ni bilo, da bi svoje pravice uveljavil že pred tem ali po tem – na novem naroku ali pisno. Ker R. S. zahtevka za vračunanje bratu M. danih daril ni postavil, so njegove trditve o darilih, ki naj bi jih od zapustnice prejel, nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju). Pred vložitvijo obravnavne pritožbe je sodedičeva darila omenjal le v pritožbi zoper sklep o dedovanju D 103/2008 z dne 28.5.2014, vendar so bile tudi te trditve prepozne, povsem pavšalne in neargumentirane. Tudi zahtevke v zvezi z ostalimi okoliščinami, ki jih pritožnik smiselno omenja (prispevek k povečanju ali ohranitvi kmetije, terjatev do zapuščine zaradi nege matere), so bile pred tem omenjene zgolj v pritožbi zoper sklep o dedovanju D 103/2008 z dne 28.5.2014, vendar so bile tudi tam zgolj navržene, pavšalne in neargumentirane. V postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik ni uveljavljal, da bo z izplačilom nujnega dednega deleža gospodarska zmožnost zaščitene kmetije ogrožena.

11. Odločitev o skupnih stroških postopka temelji na drugem odstavku 174. čl. Zakona o dedovanju, s katerim je določeno, da skupne stroške trpijo dediči. Odločitev, da jih trpijo sorazmerno z obsegom podedovanega premoženja, je pravična in skladna s sodno prakso.

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi drugega odstavka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.